Jani Potočnik je objavil svoje laično osebno mnenje o potrebi po izgradnji južne obvozne ceste mesta Slovenj Gradec. V prispevku je omenjena tudi prometna študija podjetja Lineal d.o.o., ki je bila izdelana za potrebe načrtovanja južne obvoznice in ki naj bi bila po njegovem mnenju izdelana nestrokovno, ker ne upošteva bodoče izgradnje hitre ceste med Slovenj Gradcem in Dravogradom. Naj v uvodu poudarimo, da smo v preteklosti izdelali vrsto prometnih študij za naročnika DARS in DRSI, ki predstavljajo osnovo pri odločanju državnih načrtovalcev prometnic, med drugim tudi prometne študije v sklopu načrtovanja drugega, tretjega in četrtega odseka tretje razvojne osi - sever. Izdelane prometne študije so vedno predmet recenzij, tako v smislu uporabljene metodologije izdelave kot rezultatov. Metodologijo, ki jo uporabljamo za izdelavo prometnih študij, so tako že večkrat uradno potrdile kot ustrezno državne strokovne službe in kot taka je bila uporabljena tudi pri izdelavi prometne študije za južno obvozno cesto Slovenj Gradca.
Zapis g. Potočnika je neresničen in zavajajoč. Drži, da je bila prometna študija izdelana za omrežje cest še brez nadaljevanja hitre ceste do Dravograda, kot to izhaja iz projektnih izhodišč naročnika, MO Slovenj Gradec. Takšno omrežje pa je bilo izbrano, ker to predstavlja težji primer z vidika odvijanja prometa oziroma prerazporeditve prometnih tokov. Z izgradnjo hitre ceste do Dravograda bodo prometne obremenitve južne obvoznice sicer nekoliko upadle, ker se bo del medkrajevnega prometa v smeri Raven na Koroškem oziroma iz te smeri z obvoznice preusmeril na hitro cesto. Vendar pa je za potrebe načrtovanja južne obvoznice, v prvi vrsti za dimenzioniranje križišč, merodajen prometni scenarij brez hitre ceste do Dravograda, saj mora cesta v vsakem obdobju obratovanja zadostiti predpisanim kriterijem prometne prepustnosti. V zgodnjih fazah načrtovanja je bila prometno analizirana tudi bolj južna varianta poteka obvoznice (ob robu Dobravskega gozda), ki pa se je izkazala za prometno manj učinkovito, ker ni imela možnosti direktnega priključevanja na hitro cesto. Zato bi nase prevzela manj prometa in bi posledično manj razbremenila obstoječe ceste, ki potekajo skozi mestno središče Slovenj Gradca. Omeniti tudi velja, da južne obvozne ceste ne bo uporabljal le medkrajevni promet, ampak v veliki meri tudi prebivalci mesta, saj jim bo obvoznica predstavljala optimalnejšo pot glede na današnje omrežje. Zato trditev g. Potočnika, da zaradi načrtovane izgradnje hitre ceste obvoznica ne rešuje ničesar, nima strokovne podlage.
Izdelana prometna študija je pokazala niz prometnih in širše družbenih koristi južne obvozne ceste. Največja korist se bo zaradi preusmeritve prometa na južno obvoznico pokazala v znatnem zmanjšanju prometne obremenjenosti Celjske ceste, ki jo danes prevozi preko 10 tisoč vozil na dan in preko katere poteka težki medkrajevni tovorni promet. Po izgradnji obvoznice bo promet po Celjski cesti v Slovenj Gradcu občutno upadel, kar bo zelo pozitivno vplivalo na okoliške prebivalce in tudi na delovanje niza vzgojno-izobraževalnih institucij, ki se nahajajo v bližini. Južna obvozna cesta pa bo, poleg izboljšanja nivoja prometne varnosti, prispevala tudi k nižjemu ogljičnemu odtisu, saj bodo vozila na obravnavanem cestnem omrežju v celoti prihranila preko 350 ur vožnje oziroma dnevno prevozila približno 1570 km manj.
Z navedenimi dejstvi lahko še enkrat zatrdimo, da je bila prometna študija za južno obvoznico Slovenj Gradca izdelana strokovno in kvalitetno. Zavračamo pa, da se v interesu lokalnih političnih preigravanj v javnosti kompromitira delo neodvisnih in strokovnih izdelovalcev projektne dokumentacije.
Avtor študije mag. Matej Dobovšek, Lineal d.o.o., Maribor
