V septembru 2023 je Mestno občino Slovenj Gradec obiskal varuh človekovih pravic, gospod Peter Svetina. Na voljo naj bi bil ljudem, ki menijo, da so jim kršene človekove pravice, in bi se o tem radi pogovorili. V medijih je bilo objavljeno, da se je sestal tudi z županom Tilnom Kluglerjem, ta pa mu je potožil, kako nerazumno dolgotrajni so postopki pridobivanja soglasij državnih organov pri prostorskih projektih, zlasti pa še pri umeščanju južne obvoznice preko Šmarškega polja. Varuh je povedal, da tudi sami dobijo veliko podobnih pritožb zaradi neodzivnosti državnih organov in da to navajajo tudi v letnih poročilih.
Na tem delovnem obisku v Slovenj Gradcu so v avli občine odprli Varuhov kotiček, s katerim bi se še bolj približali prebivalcem lokalnega okolja in jim pomagali, če se bodo znašli v stiski ali pa bodo imeli težave pri iskanju odgovorov in pojasnil različnih institucij in organov.
Menim, da bi prvi morali obiskati ta kotiček kmetje, ki so jim že dalj časa kratene pravice, občina pa jih ignorira, jim krati pravico do informacij, ob tem pa so nemočni. V vseh teh letih umeščanja nove prometnice v prostor lastnikov zemljišč, na katera naj bi bila umeščena, vse do danes nihče z občine ni obiskal, jim razložil, kakšne namene imajo z njihovimi zemljišči, ali se kakorkoli z njimi pogovoril. Ravno nasprotno. Na njihova zemljišča so brez njihove vednosti napotili zemljemerce, ko pa so hoteli lastniki izvedeti, kaj se pravzaprav dogaja, so naleteli na molk in ignoranco sekretarke na občinskem oddelku za okolje in prostor. Šele po intervenciji informacijske pooblaščenke so z občine mukoma pridobili prve informacije o nameravanih posegih. Toliko o neodzivnosti organov.
Razlog, da še do danes, po toliko letih, občina ni pridobila soglasja za južno obvoznico od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), je v tem, da ni mogla izpolniti pogoja, ki ji ga je ministrstvo naložilo. Ta pa je nadomestitev uničenih kmetijskih površin z enako kvalitetnimi in zaokroženimi novimi zemljišči. Ker tega pogoja enostavno ni mogoče izpolniti, je občina naročila izdelavo pedološke študije, v kateri je z več kot dvajsetimi nepovezanimi manjšimi parcelami, razmetanimi po vsej občini, in večjim golosekom primestnega gozda hotela zadostiti temu pogoju. Poseku primestnega gozda pa odločno nasprotuje tudi prebivalstvo mesta. Takšno računovodsko telovadbo z zemljišči smo nedavno že videli pri hoški Magni. Da je nova prometnica po najboljših kmetijskih zemljiščih ob dejstvu, da imamo v Sloveniji že dvakrat več cest, kot je povprečje v EU, nesprejemljiva, pa je župana na sestanku na ministrstvu opozoril tudi državni sekretar na MKGP dr. Darij Krajčič.
Zdaj pa še nekaj o upravičenosti južne obvoznice preko najboljših kmetijskih zemljišč. Že danes obstoječe cestno omrežje v mestu omogoča dobro pretočnost prometa. Z modernizacijo omrežja je mogoče ob manjših vlaganjih nivo prometnih storitev še izboljšati. Tranzitni promet je speljan po vzhodni obvoznici, delno po mestnih vpadnicah. Z izgradnjo tretje osi do Mežiške doline, kar je prioriteta sedanje vlade in bo idejna zasnova v kratkem predstavljena javnosti, bo mesto dobilo štiripasovno hitro cesto dobesedno pred vrata. Ta cesta bo prevzela tranzit z vseh strani. Torej južna obvoznica v prometnem smislu ni upravičena. Z njo želi župan Klugler reševati problem, ki ga rešuje že hitra cesta.
Če pa jo na vsak način želijo imeti, naj bo speljana ob robu Dobravskega gozda, kjer so zemljišča manj kakovostna in potencialno omogočajo tudi nove poslovne prostore za različne dejavnosti, lastniki zemljišč in soglasodajalci pa pri tem ne bodo imeli nikakršnih zadržkov.
Občina upravičuje novo prometnico po najboljših kmetijskih površinah z močno sporno prometno študijo, ki jo je naročila pri projektantski družbi Lineal. Omenjena študija je invalidna in nestrokovna, ker ne upošteva izgradnje hitre ceste proti Dravogradu, kar je danes tako rekoč že dejstvo. Po mojem mnenju je omenjena študija zavajajoča in zapravljanje davkoplačevalskega denarja.
Ob vsem tem se mi zastavlja temeljno vprašanje: koga naj resnično varuje varuh človekovih pravic? Ali oblastnike, ki želijo nepovratno in povsem po nepotrebnem uničiti največjo dobrino, kar jih še imamo, ali vse tiste, ki nam bo ohranitev rodne zemlje omogočala kratkoročno in tudi dolgoročno preživetje?
Jani Potočnik, Podgorje pri Slovenj Gradcu
