Kolikokrat se je vodstvo RTV Slovenija sestalo z Urbanijo in zakaj na novinarska vprašanja ne odgovarjajo

13.10.2021 11:55
Če smo novinarji v preteklih letih brez težav pridobivali informacije od Radiotelevizije Slovenija, si v največji medijski hiši v državi po prihodu generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha komuniciranje z javnostmi očitno razlagajo po svoje, kar kaže zadnji primer, ko so nas zanimale podrobnosti srečanj z direktorjem vladnega urada za komuniciranje Urošem Urbanijo. Prav tako nas je zanimalo, ali se Andrej Grah Whatmough zavzema za zvišanje RTV-prispevka, ki ostaja že skoraj 10 let nespremenjen.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tako sta Andrej Grah Whatmough in Uroš Urbanija junija podpisala pogodbo o opravljanju storitve Host Broadcaster med slovenskim predsedovanjem Svetu EU.
Katja Kodba/RTV Slovenija

Pred tedni so na Kolodvorski zaokrožile informacije, da vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) redno sestankuje z direktorjem vladnega urada za komuniciranje Urošem Urbanijo. Da bi preverili informacije, smo 27. septembra v javni zavod poslali vprašanja, med drugim nas je zanimalo, kolikokrat se je generalni direktor Andrej Grah Whatmough od 1. avgusta sestal z direktorjem Ukoma, za kakšne sestanke je šlo in kje so ti sestanki potekali, kakšni dogovori so bili sklenjeni in kdo je bil poleg generalnega direktorja še prisoten na teh sestankih. Po sedmih delovnih dneh, kolikor je tudi v zakonu o medijih opredeljen skrajni rok za odgovore na novinarska vprašanja, smo vendarle prejeli naslednja pojasnila: "Generalni direktor RTV Slovenija se je z direktorjem urada vlade za komuniciranje v navedenem obdobju sestal enkrat, tema pogovora je bilo predsedovanje Slovenije Evropskemu svetu, natančneje, beseda je tekla o pokrivanju dodatnega dogodka, ki ni bil predviden v okviru obstoječe pogodbe med RTV Slovenija in Ukomom. Pokrivanje tega dogodka je bilo na željo Evropske komisije, dogodek pa se odvija prav v teh dneh. Direktor Ukoma se je v navedenem terminu sestal ločeno tudi s strokovno direktorico za področje programskih vsebin in trženja (Vesna Zadravec, op. a.), tema pogovora pa so bili oglasi glede ozaveščanja o posledicah covida-19 in cepljenju."

Ker gre za javi zavod, o katerem imajo davkoplačevalci pravico vedeti, kako posluje, saj mu med drugim preko RTV-prispevka letno namenjajo tudi okoli 75 odstotkov vseh sredstev, smo vodstvu RTV Slovenija že naslednji dan posredovali dodatna vprašanja. Tudi zato, ker je bil Andrej Grah Whatmough izvoljen na čelo javnega servisa s pomočjo glasov programskih svetnikov blizu Janševi koaliciji, kar pomeni, da bi moral biti odnos med vodstvom RTVS in aktualno vlado zaradi morebitnega konflikta interesov pod dodatnim drobnogledom javnosti. Med drugim nas je zanimalo, koliko dodatnih sredstev je javni zavod prejel, ker je pokril omenjeni dogodek, najverjetneje vrh EU-Zahodni Balkan. Prav tako nas je zanimalo, kaj vse so morali pokrivati v sklopu dodatnega dogodka, kdo je je bil plačnik te storitve, Ukom ali Evropska komisija. Kot je znano, sta Ukom in RTVS pogodbo o storitvah glede predsedovanja Slovenije Svetu EU podpisala 23. junija. "Vse dodatne storitve, ki bi jih naročnik tekom polletnega predsedovanja opredelil kot nujne, RTV Slovenija ocenjuje kot strošek, ki ni del javne službe. Zato je vrednost pogodbe ocenjena na 180 tisoč evrov," so tedaj o pogodbi, podrobnosti katere so nedolgo nazaj zanimale tudi nekatere člane nadzornega sveta javnega zavoda, zapisali na Kolodvorski. Prav tako smo dodatna vprašanja poslali tudi glede sestanka med Urbanijo in Vesno Zadravec oziroma glede oglasov o ozaveščanju o posledicah covida-19 in cepljenju. Med drugim nas je zanimalo, za katere oglase je šlo, kakšen dogovor sta dosegla strokovna direktorica in direktor Ukoma, ali so se ti oglasi predvajali v programih RTVS in ali so bili ti oglasi plačani in koliko. In kaj so nam s Kolodvorske odgovorili na številna dodatna vprašanja? "K odgovorom, ki smo vam jih že posredovali, nimamo kaj dodati."

Generalni direktor javnega zavoda - za razliko od svojih predhodnikov - po petih mesecih od začetka mandata še ni dal daljšega intervjuja v živo, v katerem bi za medije spregovoril o trenutnem stanju na Kolodvorski. Tudi na Večerovo povabilo za pogovor še ni pristal.
Miloš Ojdanič

Ob tem je zanimivo, da nam iz vodstva javne radiotelevizije niso konkretno odgovorili niti na vprašanji, zakaj se generalni direktor ni odločil predlagati vladi zvišanja RTV-prispevka in ali se mu zdi na mestu, da ostaja višina RTV-prispevka že dolgo nespremenjena. "Generalni direktor vse od začetka mandata s svojo ekipo namenja vse napore reševanju izjemno slabe finančne situacije na RTV Slovenija, v okviru tega se je generalni direktor že sestal z ministrom za kulturo, s katerim sta odprla več tem in predlogov glede načina reševanja trenutnih finančnih razmer na javnem zavodu. O možnih rešitvah bo javnost obveščena pravočasno," so nam pojasnili na Kolodvorski.

Višina RTV-prispevka se po zakonu o RTVS lahko spremeni za največ 10 odstotkov, če za to obstajajo utemeljeni ekonomski razlogi, vendar najkasneje do 1. septembra tekočega leta za naslednje leto. In kot je znano, višina RTV-prispevka kljub podražitvam, v zadnjih letih so svoje storitve na primer večkrat podražili kabelski operaterji, v zadnjem obdobju pa so poskočile v nebo tudi cene energentov, hrane in gostinskih storitev, ostaja na enaki ravni (12,75 evra) že skoraj 10 let.

Ker nam Andrej Grah Whatmough kljub slabi finančni kondiciji javnega zavoda za razliko od svojih predhodnikov, ki so se javno zavzemali za dvig RTV-prispevka, a so bili s svojimi predlogi neuspešni tako v času levih kot desnih vlad, ni posredoval svojega mnenja o okoli 75 odstotkov vseh prihodkov javne radiotelevizije, smo se za pojasnila obrnili še na ministrstvo za kulturo. Ne gre namreč pozabiti, da je bil zdajšnji generalni direktor na vodilni položaj izvoljen s podporo aktualne koalicije, pred tem pa je kot kandidat stranke SMC vodil nadzorni svet RTVS, zaradi česar so mu nekateri pripisali tudi boljše pogajalsko izhodišče v pogovorih z vladnimi predstavniki. "Ministrstvo do 1. septembra 2021 ni dobilo zahteve RTV Slovenija za povišanje prispevka za programe RTV Slovenija. RTV Slovenija je avtonomna javna ustanova, s svojimi organi finančnega nadzora. Svetujemo vam, da vprašanja v zvezi s smiselnostjo višanja RTV-prispevka naslovite na njihovo vodstvo," so nam odgovorili z ministrstva, ki ga vodi Vasko Simoniti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.