Mnogi populisti še vedno ne priznavajo področja podnebnih znanosti, globalno segrevanje pa je zanje mit, izmišljotina ali prevara. Toda večina državljanov priznava, da so znanstvene ugotovitve trdne in da je nevarnost podnebnih sprememb resnična. In kot kaže nova raziskava o podnebju Evropske investicijske banke, ljudje zahtevajo podnebne ukrepe.
V Evropi 75 odstotkov državljanov pravi, da podnebne spremembe že vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Na Kitajskem je ta številka 94 odstotkov; in celo v ZDA 72 odstotkov vprašanih priznava, da že čutijo učinke podnebnih sprememb.
Slon v sobi je seveda pandemija covida-19, ki še vedno močno vpliva na človeška življenja in preživetje. Raziskava ugotavlja, da so podnebne spremembe leta 2019 za Evropejce najpomembnejše, vendar so jih letos prehiteli covid-19, brezposelnost in finančna kriza, ki jo je povzročila pandemija.
To je razumljivo glede na neposrednost in resnost krize zaradi covida-19. Kljub temu pa javnost in oblikovalci politik ne smejo pozabiti na največji dolgoročni izziv, s katerim se človeštvo sooča. Spoprijeti se moramo s covidom-19 in njegovimi socialnimi in ekonomskimi posledicami, ne da bi pri tem prispevali k podnebni krizi in drugim okoljskim težavam.
Pravzaprav sta ti vprašanji povezani. Obe grožnji kažeta, da moramo v ekonomski sistem vgraditi večjo odpornost. To spoznanje živi tudi v širši javnosti. Raziskava Evropske investicijske banke (EIB) je pokazala, da si večina Evropejcev želi zeleno okrevanje pri gradnji svojega gospodarstva. Pet let po sklenitvi so cilji pariškega podnebnega sporazuma še vedno dosegljivi. EU, Kitajska, Japonska in Južna Koreja so se zavezale, da bodo do sredine stoletja ali kmalu za tem postale podnebno nevtralne, pridružile pa se jim bodo ZDA pod novim vodstvom. Ta gospodarstva skupaj predstavljajo dve tretjini svetovnega BDP in več kot 50 odstotkov celotnih emisij toplogrednih plinov.
Toda hipoteza ni dovolj. Zdaj potrebujemo več držav, mest, podjetij in finančnih institucij, ki nam bodo dali zgled, ne samo razprave o konkretnih načrtih dekarbonizacije, ampak jih bodo v resnici izvajali. Nadaljevati moramo tudi z "ozelenitvijo" svetovnega finančnega sistema z vzpostavitvijo skupnih standardov, opredelitev in zahtev po razkritju, da bomo usmerili moč financ v bolj trajnostno prihodnost. EIB je kot dolgoletna podnebna voditeljica največja svetovna posojilodajalka za podnebne akcijske projekte. Prejšnji mesec so naši delničarji - 27 držav članic Evropske unije - soglasno potrdili načrt podnebne banke skupine EIB za obdobje 2021–2025. Ta načrt bo usmerjal naše dejavnosti v naslednjih petih letih in kasneje.
Poleg tega soglasna odločitev daje še en močan signal, da se EU resno ukvarja s podnebnimi spremembami in želi utirati pot drugim. In krepi ključno vlogo, ki jo namerava skupina EIB podpirati pri izvajanju evropskega zelenega dogovora in ciljev trajnostnega razvoja po vsem svetu.
Načrt se osredotoča na štiri področja. Prvič, do konca tega desetletja želi skupina EIB podpreti za najmanj eno milijardo evrov naložb v podnebne ukrepe in okoljsko trajnost. Do leta 2025 bo več kot 50 odstotkov financiranja EIB namenjenih takšnim projektom, danes pa približno 30 odstotkov. Naš cilj je pospešiti "zeleni prehod" in olajšati široko udeležbo zasebnega sektorja.
Drugič, podprli bomo "pravičen prehod" za regije, skupnosti in podjetja, ki so najbolj ranljivi za prehod na nizkoogljično gospodarstvo in škodljive učinke spreminjajočega se podnebja.
Tretjič, do konca tega leta bomo prva večstranska razvojna banka na svetu, ki bo vse nove operacije uskladila s cilji pariškega sporazuma. Znotraj EU to pomeni, da bomo do leta 2050 usklajeni z zgornjo mejo 1,5 °C glede globalnega segrevanja (glede na predindustrijsko raven) in s potjo do podnebne nevtralnosti. Na primer, ne bomo več podpirali energije brez fosilnih goriv, ogljika - intenzivne kmetijske dejavnosti ali razširitve letališč.
Poleg tega se bo EIB držala cene ogljika, ki se bo do leta 2030 zvišala na 250 evrov za tono, do leta 2050 pa na 800 evrov za tono. To bo okrepilo ekonomsko upravičenost projektov, ki varčujejo z ogljikom, in kaznovalo tiste, ki povečujejo emisije.
Četrtič, kot pionir zelenih obveznic razumemo, da sta preglednost in odgovornost v velikem obsegu ključni za mobilizacijo trajnostnega financiranja. Še naprej bomo EU pomagali razvijati taksonomijo za zelene naložbe in standard EU za zelene obveznice. S svojim delom pomagamo preprečevati zeleno marketinško oglaševanje, zato želimo z zelenim financiranjem pritegniti zasebne vlagatelje.
Novi načrt podnebne banke je mejnik za EU in ves svet. Zelo spodbudno je, da se je na nedavnem vrhu Finance in Common kar 450 razvojnih bank z vsega sveta zavezalo, da bodo podprle pariški sporazum in cilje trajnostnega razvoja. Skupaj te banke letno vložijo približno 2,3 milijarde dolarjev – kar je deset odstotkov svetovnih javnih in zasebnih naložb.
Toda nobena institucija ali skupina institucij se ne more sama spoprijeti s podnebnimi spremembami. Vsi naši partnerji morajo postati globalni podnebni voditelji. Pri načrtovanju poti do podnebne varnosti velja: več ko je načrtov, bolje je.