Slovenija prodaje številnih živilskih podjetij in trgovcev tujcem ni uspela preprečiti, potrošniki pa še vedno ne polnijo svojih nakupovalnih vozičkov po kriteriju porekla. Večina še vedno izbira ugodne izdelke iz akcijske ponudbe. Verjetno tudi zaradi draginje, ki jo pri hrani potrošniki občutimo že nekaj časa. Ni je gospodinje, ki v zadnjem letu ali dveh ne bi potarnala, da danes za 50 evrov komaj napolni nakupovalno vrečko. In to niso le prazne marnje. Temu prikimava tudi statistika. Morda se letna inflacija vseeno ne pozna tako zelo, je pa hrana v desetih letih postala skoraj enkrat dražja. Seveda so se v tem času zviševale tudi plače, a ne dovolj. Če pogledamo podatek, kolikšen delež družinskega proračuna povprečno gospodinjstvo zapravi za hrano in pijačo, se je ta v letu 2022 po dolgih letih zmanjševanja ponovno povečal. In prav ta podatek je pomemben, ko govorimo o blaginji naroda. Večji ko je delež denarja, ki ga potrebujemo za osnovne dobrine, nižji je življenjski standard.
Kaj pa če slovenska jabolka sploh niso slovenska
Letos je bil slovenski hrani prvič namesto dneva namenjen kar cel teden. Zvrstili so se dogodki, postavljene so bile stojnice s slovensko hrano, ob koncu tedna pa so se v vrtcih, šolah in domovih za starejše okrepčali z jabolkom, pa medom in maslom na kruhu. A vsa ta promocija očitno ne zadošča.
Zaradi cenovnih pritiskov in podražitev hrane, ki jih spremljamo že od začetka vojne v Ukrajini, so se na vladi odločili za spremljanje cen v verigi. Najprej neposrečen projekt košarice, ki se je začel z velikimi napovedmi, kako bodo našli tiste, ki se v verigi preskrbe s hrano neupravičeno okoriščajo, končal pa potiho in z nerodnimi pogledi v tla. Seveda nismo izvedeli nič od napovedanega. Država je le zapravila davkoplačevalski denar, trgovci pa so od popisa do popisa ponujali cenejše izdelke. Hlebec kruha stane 19 centov, kilogram svinjskega mesa pa dober evro, so kazali vladni popisi cen, realnost pa je bila po sprehodu med trgovinskimi policami povsem drugačna. V posmeh vsem, ki se z minimalnimi plačami prebijajo iz meseca v mesec.
Vlada kljub vsemu ni vrgla puške v koruzo in zdaj bodo kot kaže še enkrat poskusili z analizami cen najti tiste, ki v prehranski verigi zaslužijo preveč. Za analize bodo spet zapravili nekaj denarja, če bodo prišli do kakšnih oprijemljivih rezultatov, pa bomo šele videli.
Za začetek bi bilo bolj smiselno razmisliti o uvedbi masnih bilanc za vse živilske panoge in v vseh delih verige. Kljub uredbam, ki jih imamo, namreč še vedno ne vemo, koliko mesa pride iz klavnice in koliko ga odkupi trgovina. Če je na področju mesa pri popisu začetni del verige še vseeno dobro pokrit (torej stanje na kmetijah in v klavnicah), pa smo pri sadju, zelenjavi in žitu še daleč od tega. Zato nas še vedno vsake toliko časa presenetijo informacije, kot je bila tista letošnje poletje, da smo pod oznako Izbrana kakovost Slovenije kupovali poljska jabolka. Da smo to izvedeli, pa se lahko zahvalimo čistemu naključju, da je bil inšpekcijski nadzor opravljen ob pravem času na pravem mestu. Le koliko takih prevar še ostaja neodkritih? Pa dober tek v upanju, da je bilo vaše jabolko res lokalno pridelano.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
