Neuspeh za Slovenijo. To je prva ocena nastopov slovenskih smučarjev na pravkar končanem svetovnem prvenstvu. Slovenska odprava se je namreč iz Italije vrnila brez medalje. A niso samo stopničke tisto, kar smo v Cortini, na prizorišču olimpijskih iger čez pet let, Slovenci pogrešali. Res z redkimi izjemami (Andreja Slokar in Štefan Hadalin, oba v slalomu) na celem prvenstvu ni bilo posameznika, ki bi se približal osebnemu maksimumu.
Ilki Štuhec v prvem tednu tekmovanja ni uspelo nadaljevati niza in je ostala pri dveh naslovih svetovne prvakinje v smuku. Drugi naš veliki adut Žan Kranjec preživlja hude čase, v katerih je sicer v svojem veleslalomu izvlekel trenutni maksimum. A za medaljo, ki jo je nedvomno sposoben osvojiti, to ni bilo dovolj. Meta Hrovat je v preteklih letih morda celo prehitro unovčila svoj talent in je zdaj v obdobju, ko je treba nadoknaditi izpuščeno. Tako za Kranjca kot za Hrovatovo nam ni treba skrbeti - ob njunih dosežkih se bomo Slovenci še veselili. Cortina tokrat pač ni bila primeren kraj za to.
Prvenstvo je na smučarsko sceno dokončno izstrelilo Andrejo Slokar. A takih iskric je preprosto premalo in skrb za prihodnost slovenske vrhunske smučarije je v tem trenutku še kako upravičena. Neuspeh je opozorilo in hkrati priložnost za analizo razmer. Smučarska zveza je v obdobju največjih uspehov vseskozi delovala prek reprezentanc, v katerih je prihajalo do stalne selekcije, stalna konkurenca v ekipi pa je zagotavljala hiter napredek. Potem je prva smučarka ustanovila svojo ekipo, s čimer si je rešila kariero in postala ena najboljših smučark na svetu. Potem se je sprožil plaz ... in danes sta v reprezentanci za tehnične discipline le še dve dekleti. Vsi druge trenirajo v okviru svojih reprezentanc. Ilka, Meta, Maruša, Neja ... in celo Andreja, ki se šele priključuje najboljšim. Glavno delo naše smučarske zveze je tako postalo financiranje zasebnih ekip naših smučark, na katere nimajo nobenega vpliva. Tu in tam se še lahko pohvalijo s kakšnim rezultatom, a dolgoročno izgubljajo bazo. Za vzgojo mladine hitro zmanjka denarja, klubi so zato nemotivirani, najbolj talentirani oziroma tisti, ki si to lahko privoščijo, pa trenirajo s svojimi ekipami.
A še preden se bodo lotili revizije samostojnih ekip, se morajo v smučarski zvezi vprašati, kaj sami delajo tako narobe, da za napredek v okviru njihovih reprezentanc praktično ni več zanimanja. No, moška ekipa za tehnične discipline je ostala in tam imajo uspehe. A je to zgolj navidezno reprezentanca. V njej pod vodstvom Klemna Berganta delujeta le Žan Kranjec in Štefan Hadalin. V resnici govorimo o zasebni ekipi dveh smučarjev, ki pa sta se tja prebila prek selekcioniranja. Kot reprezentanca trenutno deluje le moška ekipa za hitre discipline, a tam so prvi na vrsti za razmislek o tem, kako naprej. Slovenija z opisano prakso izgublja smučarsko zaledje in s tem je ogrožena prihodnost vrhunskega smučanja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
