Janez Lenarčič
"Vsake volitve so pomembne, vsake. Želel bi si, da se tega vsi zavedamo, tudi v smislu, da se volitev udeležujemo. Osebno se več od tega ne mislim vključevati v tokratne slovenske volitve," je evropski komisar iz Slovenije Janez Lenarčič povedal v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju.
Vesel bo uspeha tistih političnih sil, ki se iskreno zavzemajo za temeljne vrednote EU, kot je vladavina prava, ki pomeni, da ni samovolje oblasti, da zakon velja za vse enako, da obstaja delitev oblasti ter da se spoštuje človekove pravice in svobodo medijev.
"Vladavina prava je bistvena sestavina demokracije. Smo med tistimi, ki smo dovolj stari, da se spomnimo, kako je bilo, ko je ni bilo, ko je bila edina oblast ena stranka, zveza komunistov," je dejal. "V Sloveniji smo se odločili, da ne bo več tako (...) Od takega sistema smo se praktično soglasno poslovili in jaz si ga ne želim nazaj."
"Ko se družba enkrat demokratizira, to še ne pomeni, da ni poti nazaj," tako Lenarčič. Vsaka oblast ima po njegovih besedah v sebi težnjo po širjenju, zato obstajajo varovala in zato je Slovenija tudi vstopila v EU kot prostor, kjer bo laže ohranjati vse te pridobitve. EU ni samo skupni trg, je unija vrednot, brez katerih ne deluje nič ostalega. Ne more imeti vsaka članica svojega pogleda na vladavino prava. To ni nacionalna posebnost, pogojena s tradicionalnimi vrednotami ali zgodovinskimi izkušnjami, je poudaril.
Komisar je opozoril, da ustavitev financiranja STA in težave z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev v minulem letu niso prispevale k večjemu ugledu Slovenije. Na vprašanje, kakšen je danes ugled Slovenije v EU, je dejal, da je odgovor zelo preprost - Evropski parlament ni še nikoli doslej sprejel kritične resolucije o Sloveniji, lani decembra pa jo je. "Ta resolucija ni razveselila nikogar od tistih, ki nam je ugled domovine pri srcu," je poudaril.
Lenarčič je ob tem spomnil, da je sam že pred lanskim julijem opozarjal na nevarnost, da bi nadaljnje nefinanciranje STA in neimenovanje evropskih delegiranih tožilcev lahko privedlo do težav Slovenije pri koriščenju evropskih sredstev.
Spomnil je tudi, da Evropska komisija še vedno ni potrdila poljskega in madžarskega načrta za okrevanje, in sicer zaradi odprtih vprašanj v povezavi z vladavino prava.
"Premišljena opozorila"
"Moja opozorila so bila premišljena, naletela pa so na neprimeren in nedostojen odziv," je dejal. Zatrdil je, da slovenskega načrta za okrevanje ni nikoli nihče hotel blokirati in da je nekaj mesecev pozneje vlada sama ob sprejetju sklepa o imenovanju evropskih delegiranih tožilcev zapisala, da bi zaradi zamud lahko nastala občutna škoda za državo.
O zapisniku, ki naj bi pričal o tem, da je poskušal preprečiti potrditev slovenskega načrta za okrevanje, pa je Lenarčič dejal, da "zapisnik, s katerim so opletali v Ljubljani, ni verodostojen dokument". Ob tem je poudaril, da se je sicer osebno zavzemal za njegovo objavo, saj bi bilo tako razvidno, da ni hotel blokirati načrta, a so se v komisiji odločili, da ni zadostnih razlogov za to.
Komisar je danes komentiral tudi četrtkovo opozorilo evropskega javnega tožilstva (EPPO) v povezavi z načrtovanimi spremembami kazenskega zakonika. To razume kot jasno opozorilo pred obravnavo predloga na plenarni seji državnega zbora. Ali oziroma kako bo po prejetju opozorila ukrepala Evropska komisija, ni želel ugibati, saj to ni v njegovi pristojnosti, je pa dejal, da je na podlagi znamenj iz Slovenije mogoče razumeti, da teh sprememb ne bo, kar je dobro.
