Tanja Fajnik Milakovič
Ker vse letošnje leto poteka v znamenju pandemije covida-19, se nanjo letos navezuje tudi mednarodni dan starejših, 1. oktober, ki je v ospredje postavil staranje v času pandemije. Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vprašanjem starosti in staranja? Vemo namreč, da je v Sloveniji zdaj spet pereče vprašanje obvladovanje okužb v domovih za starejše. Prepovedani ali omejeni so obiski svojcev in izhodi stanovalcev. Okoli štiri odstotke starejših od 65 let starost preživlja v domovih za starejše občane. Ti so se med epidemijo novega koronavirusa tudi zaradi kadrovske stiske znašli v nezavidljivem položaju. Vse bolj akutno postaja tudi vprašanje nezadostnega števila postelj v domovih. Po zadnjih objavljenih podatkih Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je ta čas že 12.221 čakajočih na prosto posteljo v domu.
Že prej so bile težave pri dostopu do zdravnika
Za izboljšanje stanja na tem področju naj bi sicer poskrbel zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o demografskem skladu. S prvim, ki je v javni razpravi, naj bi starejšim pomagali, da bi doma, če tako želijo, ostali čim dlje. Predlog predvideva 100-odstotno kritje pravic dolgotrajne oskrbe iz obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Prispevna stopnja naj bi bila 1,47 odstotka, starejšim upokojenim bi prispevek plačeval Zpiz. Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, ki ga je vlada že obravnavala, pa predvideva, da bi v skladu skoncentrirali naložbe države v vrednosti nekaj manj kot 8,6 milijarde evrov. Deset odstotkov dividend in kupnin bi bilo namenjenih gradnji domov. Sofinanciranju pokojninske blagajne bi medtem namenili 40 odstotkov dividend.
Diskriminatorno omejevanje voženj z javnim prevozom
"Ali lahko sploh kaj dobrega pričakujemo, ko nam dva dni pred mednarodnim dnevom starejših grozijo z novim diskriminacijskim ukrepom, tokrat z omejevanjem voženj z javnim prevozom? Z nami, starejšimi, ravnajo oblastniki kot z nebogljenimi otročički, ki jih je treba učiti pameti. Kakšno nespoštovanje starejših! Najprej so nam omogočili brezplačen javni medkrajevni prevoz. Veseli so bili, da smo se vozili v turistične kraje in izkoristili turistične bone. Sedaj pa nas imajo za packe, ker se hočemo še kar naprej prevažati, in to takrat, ko to počnemo največkrat zaradi potreb, ne zaradi veselja, užitkov. Sprašujemo gospode z infrastrukturnega ministrstva, ali so se kdaj peljali z avtobusom ali vlakom iz Prekmurja, Štajerske, Dolenjske? Če bi se, bi vedeli, da se jih veliko vozi na zdravstvene preglede v UKC Ljubljana, na Onkološki inštitut ali v druge zdravstvene ustanove. Vsi nimajo možnosti osebnega prevoza, prevozi z rešilcev ne pripadajo v vseh primerih.
Takšen diskriminacijski ukrep lahko predlaga samo nekdo, ki nima nobene zveze z realnim življenjem ljudi zunaj prestolnice. Ali nas boste legitimirali, ali bomo morali s papirji dokazovati, da imamo ob določeni uri opravek v Ljubljani ali v drugem mestu, kraju? Pričakujemo, da bo papir, na katerem je predlagani diskriminacijski ukrep, raztrgan," ob mednarodnem dnevu starejših opozarja predsednica sindikata upokojencev Francka Ćetković in napoveduje ustavno presojo spornega ukrepa.
Že prej so bile težave pri dostopu do zdravnika, v času pandemije covida-19 so se le še povečale. Mnogi zdravstveni posegi so odpadli ali bili prestavljeni. Anketiranje starejših v letu 2019 pa je pokazalo, da je imelo kakšno dolgotrajno bolezen ali dolgotrajno zdravstveno težavo skoraj dve tretjini starejših ali 65 odstotkov starejših. Več kot polovica (54 odstotkov) pa jih je bilo zaradi zdravstvenih težav oviranih pri običajnih aktivnostih neprekinjeno že vsaj šest mesecev. Kljub temu je 36 odstotkov starejših svoje zdravstveno stanje še lani ocenilo kot dobro ali zelo dobro. Takih, ki so menili, da je njihovo zdravstveno stanje slabo ali zelo slabo, je bilo 21 odstotkov. Odstotek starejših, katerih zdravstveno stanje je po njihovi oceni dobro ali zelo dobro, se navkljub temu povečuje. V letu 2010 je bilo namreč razmerje obrnjeno: 26 odstotkov starejših je svoje zdravstveno stanje ocenilo kot dobro ali zelo dobro, 33 odstotkov pa kot slabo ali zelo slabo.
Imamo ljudi, ki jih lahko prosimo za pomoč?
Na zdravje vseh, tudi starejših, pomembno vplivajo tudi občutki in počutje. V letu 2018 je 13 odstotkov starejših (65+) ocenilo, da so bili v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem ves čas ali večino časa zelo nervozni, 9 odstotkov se jih je ves čas ali večino časa počutilo "na tleh" ali potrte, 8 odstotkov osamljene, 4 odstotke pa malodušne ali depresivne. Med njimi je bilo tudi več kot polovica (59 odstotkov) takih, ki so se ves ta čas ali večino tega časa počutili sproščene in umirjene, skoraj polovica (49 odstotkov) pa takih, ki so bili v zadnjih štirih tednih pred anketiranjem v 2018 ves čas ali večino časa srečni. Predvidevamo lahko, da bi bili odgovori danes zagotovo drugačni.
V vsakdanjem življenju, še toliko bolj pa, kadar zbolimo ali kadar nas doleti kaj takega, kot je letošnja pandemija, je pomembno, da imamo na voljo ljudi, ki jih lahko prosimo za pomoč. Še posebno to velja za starejše. Podatki iz leta 2018 kažejo, da lahko na nematerialno pomoč sorodnikov, prijateljev, znancev, sosedov (pogovor, pomoč pri opravilih, pomoč ob bolezni itd.) računa 88 odstotkov starejših, na materialno pomoč (denar, dobrine, živila, orodje ipd.) pa 72 odstotkov starejših.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
