Večino časa v epidemiji je na čakanju na delo, ki ga sicer zaradi psihične stiske opravlja za polovični delovni čas, o svojem položaju pripoveduje 45-letna Korošica. Brez antidepresivov oziroma širše kombinacije tablet, s katerimi lajša nakopičene psihične težave že desetletje in bodo očitno stalnica za vse življenje, obdobja epidemije ne bi prebrodila. Tudi zato ne, ker se kot mati samohranilka vrti v krogu tegob, pospremljenih še s posledično čedalje večjo finančno stisko. "Težko je biti doma, a hkrati bi težko bila v službi, ker se ne morem koncentrirati za daljše obdobje. Z antidepresivi se nekako stabiliziram, so mi v oporo. Prepričana sem, da bi bilo brez njih še slabše in da sploh ne bi mogla funkcionirati, saj to izkušnjo, ko sem v stiski razmišljala tudi o samomoru, že imam," pripoveduje. Opravlja lažje pisarniško delo, odkar je na čakanju, je njen mesečni prihodek, s katerim morata shajati z otrokom, ki čaka na prvo priložnost za zaposlitev, okoli 650 evrov. Ta znesek seveda ne pokrije vseh stroškov, niti plačila položnic, s katerimi je zdaj že tudi v zaostanku. "Vem, da bi bilo bolje, če bi lahko hodila v službo, hkrati pa mi je tudi delodajalec logično odredil čakanje. To leto sem več doma kot v službi. To ima tudi svoje slabosti: upočasniš se, poleg tega si v obdobju zaostrenih ukrepov in omejitev še bolj sam, osamljen. Težko se poganjam skozi dneve, trudim se, da grem vsaj na popoldanski sprehod, a vedno mi ne uspe. Vem, da bi morala, a se nekako ne spravim in ne zmorem. Veliko tudi kadim, sem res strastna kadilka. Vem, da to ni dobro, a si ne morem pomagati - tudi na sprehodih imam cilj priti do klopce, na katero sedem in si lahko prižgem cigareto. Ponoči slabo spim, kombinacija tablet in izkušenj v življenju mi prinaša tudi moreče sanje. Zbujam se utrujena, a se potem se večkrat vrnem v posteljo in spet odspim del dneva tudi zato, da manj kadim, pa tudi zato, ker ne zmorem, ker sem utrujena," razlaga svoj vsakdan. Čeprav se z občutki počuti osamljena, v tem položaju ni osamljena, saj se vse več ljudi znajde v stiskah oziroma poišče strokovno pomoč in si nato življenje olajša z antidepresivi.
V stresu iz več razlogov
Ali smo psihično bolje pripravljeni kot spomladi, katere stiske se pojavljajo in kakšna so pričakovanja, če se bo epidemija zavlekla čez več mesecev, so nekatera vprašanja, ki smo jih zastavili zdravnikom. Kako omejitve in socialna distanca odzvanjajo pri ljudeh, ki so že doslej potrebovali pomoč? Nina Konečnik Gruber, dr. med., specialistka psihiatrije, ki dela v psihohigienskem dispanzerju ravenskega zdravstvenega doma, razlaga: "Opaziti je, da se je pri mnogih povečala stopnja anksioznosti. To je reakcija, ki je v danih razmerah normalna in pričakovana. Ljudje so v stiski, pogrešajo druženja, pogovore, zato so tudi bolj osamljeni. Prisotna je tudi zaskrbljenost glede prihodnosti, socialnega položaja, službe. Dodatno stisko staršem povzroča šolanje na daljavo. V stresu so iz različnih razlogov, delno tudi zaradi uporabe tehnologije, ki je ne obvladajo ali ne deluje, še bolj pa zaradi občutka preobremenjenosti in časovne stiske, ko skušajo usklajevati svoje delo s potrebami otroka (motivacija za učenje, konkretna pomoč pri učenju), ob tem pa jim pravzaprav ne ostane kaj dosti časa zase, za sprostitev, počitek. Najbolj pa so verjetno v stiski starši otrok s posebnimi potrebami." Poleg tega ocenjuje, da je v času epidemije nekoliko manj nujnih napotitev na psihiatrično obravnavo kot pred tem. Vzroka za to ne pozna. Izključno zaradi stisk, vezanih na epidemijo, pacienti ne prihajajo, jih pa omenjajo, čeprav manj kot spomladi. "To kaže, da (sm)o se na dane razmere že prilagodili. Morda je razlog tudi v tem, da smo zdaj ves čas dostopni 'v živo'. Prav tako so naši pacienti dobro opremljeni za trenutne razmere, saj smo jih skozi terapijo naučili boljših strategij spoprijemanja s stresom," še doda Konečnik Gruberjeva, ki dnevno pregleda okoli 15 pacientov.
Epidemija ni glavni krivec
Podobno pravi tudi prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med., spec. psihiatrije, iz Zdravstvenega doma Sevnica in Instituta Karakter. In sicer, da so tudi njeni pacienti izjavili, da so sami sebe presenetili, kako dobro prenesejo koronačas. "Ko človek začne skrbeti zase in svoje duševne zdravje, ga ta izkušnja opremi tudi za soočanje z zelo neprijetnimi stvarmi," pojasni strokovnjakinja in še doda, da ne v prvem in ne v drugem valu ni zaznala bistvenega porasta novih pacientov. In tudi med novimi pacienti nihče ni kot glavnega krivca za njihove težave s prstom pokazal na epidemijo. Koronačas je v njihovem življenju odigral vlogo kaplje čez rob k že prej nakopičenim težavam bodisi v partnerskem odnosu, skrbi za službene obveznosti in pomoč pri šolanju otroka na daljavo, stresni službi. Kar se je potem pokazalo v težavah, kot so izgorelost, tesnoba, stiska, depresija …
Kam po pomoč
Če ste se znašli v stiski, vas prežemajo tesnoba, občutki nemoči in podobno, so vam na voljo brezplačne spletne delavnice v okviru programa Omra. Izvaja ga skupina strokovnjakov s področij psihologije, psihiatrije, psihoterapije, socialnega dela, sociologije in antropologije, ki so povezani v konzorciju partnerjev: ZRC SAZU, Inštituta Karakter in društev Altra ter Projekt Človek. Na delavnicah se boste seznanili, kako je stres povezan z duševnimi stiskami, kaj so motnje razpoloženja, kako se pojavijo, kako jih prepoznati, kam in h komu po pomoč v duševni stiski, kaj lahko naredi človek sam … Predhodno se je treba prijaviti preko spletnega obrazca: https://www.omra.si/aktualno/delavnice-omra/delavnice-omra/prijava-in-koledar-delavnic/. Potekale pa bodo 4., 10., 12., 17. in 21. decembra od 9.30 do 15. ure.
Različne stiske zahtevajo ustrezno zdravljenje. Tudi z zdravili. Mojca Zvezdana Dernovšek poudarja, da število predpisanih receptov za zdravljenje duševnih motenj pri nas že vrsto let narašča, razen za anksiolitike, kamor sodijo pomirjevala in uspavala. A ker sta ti zdravili dostopni tudi na črnem trgu, to še ne pomeni, da Slovenci po njih tudi manj posegamo.
Zgovorni podatki
Če pogledamo podatke NIJZ o porabi antidepresivov v letošnjih spomladanskih mesecih in jih primerjamo z enakim obdobjem v preteklem letu, je slika precej zgovorna. Marca je bilo izdanih okoli pet odstotkov antidepresivov več kot marca lani, aprila za 21 odstotkov več, maja kar za 41 odstotkov in junija za šest odstotkov več. Pogled v lansko obdobje, kako so po regijah prebivalci posegali po antidepresivih, razkriva, da je bilo največ antidepresivov predpisanih v zasavski regiji (8,4 odstotka), kjer se tudi kaže največji porast predpisovanja – kar 0,3 odstotka od leta poprej. Sledita goriška (7,9 odstotka) in koroška regija (7,8 odstotka), osrednjeslovenska regija je najnižje na lestvici (6,6 odstotkov). Povprečno je antidepresive prejemalo 7,1 odstotka slovenske populacije, kar je za 0,1 odstotka več kot leto prej.
Nekaterim pomaga že pogovor
Dušan Lunder, dr. med., spec. psihiatrije v celjskem zdravstvenem domu, pravi, da so psihiatrične ambulante v njihovi zdravstveni ustanovi odprte vsak dan, enkrat tedensko po razporedu delajo tudi v popoldanskem času. "Ljudje se lahko za odpravo svojih psihičnih težav neposredno oglasijo. K nam prihajajo z napotnico s težjo klinično sliko in tudi z različnimi težavami v vsakodnevnem življenju. Nekaterim pomaga samo pogovor, drugim skušamo pomagati tudi s tabletami. Vsi smo se znašli v situaciji, v kakršni še nismo bili nikoli, ob tem pa se ljudje različno prilagajajo. Vsak ima drugačen problem. Nekatere skrbi drugačen način dela, druge morebitna izguba službe. Da bi striktno prihajali k nam zaradi težav, ker so ob vseh svojih obveznostih obremenjeni še s šolanjem svojih otrok, ne opažamo. Opažamo pa skupek težav, ki jih sedaj bolj čutijo kot pred zdravstveno krizo. Sicer pa gremo v težkih situacijah pomagat tudi na domove," še pojasni delo psihiatra v času epidemije covida Lunder. (gp)
Zakaj je letos več predpisanih antidepresivov, je po besedah dr. Tatje Kostnapfel, mag. farm., in Aleša Korošca iz NIJZ težko nedvoumno strokovno utemeljiti. Menita, da je težka situacija verjetno vplivala tudi na psihično stanje posameznikov. "Poleg tega je v času epidemije covida-19 veljala uredba, ki je omejila izdajo zdravil na količino, ki ustreza zdravljenju bolnika za obdobje enega meseca. Konec marca in aprila so posamezniki verjetno tudi manj obiskovali zdravnike, ponekod je bil otežen tudi dostop. V maju, ko so se razmere začele umirjati, so poiskali stik z zdravnikom, morda pa so si tudi v strahu pred ponovnim zaprtjem želeli poskrbeti ustrezne zaloge," še dodajata.
Življenje, utirjeno s pomočjo rutine
Ob tem Dernovškova izpostavi, da je porast uporabe antidepresivov mogoče iskati tudi v tem, da so težave bolj prepoznavne. Po njenem mnenju je predpisovanje antidepresivov še najmanj problematično. "Predpisujejo se za zelo različne težave: za zdravljenje depresije, vseh anksioznih motenj, nespečnost in tudi kot protibolečinska terapija. Učinkovita alternativa tem zdravilom je kognitivna vedenjska terapija. V Sloveniji jo izvajajo strokovnjaki, vendar jih je premalo in so cenovno za marsikoga nedostopni. Se pravi, da alternative potemtakem niti ni." Psihiatrinja še opozori na zanimivo dejstvo, da poklicni voznik ne sme jemati nobenega zdravila za zdravljenje duševnih motenj, medtem ko Evropska agencija za varnost v letalstvu dovoli pilotom uporabo antidepresiva escitaloprama.
Strokovno upravičene omejitve
"Tudi v tem letu klienti navajajo podobne probleme kot prej, dodatno obremenitev pa predstavljajo različni ukrepi, ki so namenjeni preprečevanju širjenja okužb. Ker se v sedanjem času vsi srečujemo z negotovostjo, osamljenostjo, nekateri pa tudi s finančnimi in eksistenčnimi problemi ter strahom pred okužbo, je seveda še toliko težje reševati čustvene probleme, ki so obstajali že pred začetkom epidemije. Menimo, da je v trenutni situaciji zelo pomembno, da so omejitve, ki jih sprejema vlada, strokovno upravičene in ljudem razumljive. Vzbudile bodo manj odpora, jeze in občutkov prikrajšanosti, zato jih bomo tudi lažje sprejemali in upoštevali. O dolgoročnih vplivih epidemije koronavirusa na duševno zdravje pa je ta trenutek še prezgodaj soditi; potrdile ali zanikale ga bodo šele strokovno ustrezno izpeljane raziskave," sporočajo iz Centra za psihološko posvetovanje Posvet, kjer nudijo brezplačno pomoč. Svetovanje izvajajo na lokacijah v Ljubljani, Kranju, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici, Murski Soboti, Sevnici, Kopru, Idriji, Mariboru, Zagorju ob Savi ter v Celju in Laškem. Pokličete jih lahko na telefonsko številko 031 704 707.
Kako si sami lahko pomagamo v krizni situaciji? "Stres bo bistveno manjši, če bomo utirili naše življenje s pomočjo rutine, čeprav le na svojih tridesetih kvadratnih metrih. Na počutje bo pozitivno delovalo, če se z nečim prijetnim, koristnim in neškodljivim zaposlimo. To so lahko vrtičkanje, kvačkanje, branje knjig, sprehod v naravo, učenje novih jezikov …" Sogovornica še meni, da se bomo, četudi bo drugi val še nekaj časa trajal, nanj prilagodili. Vendar kljub temu po koncu te krizne situacije pričakuje več izgorelih zdravstvenih delavcev in negovalnega osebja. Ti so trenutni na tako imenovanem adrenalinskem valu," zaključi Dernovškova.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
