Nemčija je svetovna prvakinja po vrednosti ukrepov za pomoč gospodarstvu za omilitev posledic pandemije novega koronavirusa glede na bruto domači proizvod (BDP), ugotavljajo na Mednarodnem denarnem skladu (IMF). Evropska komisija ugotavlja, da Nemčija ustvari 25 odstotkov BDP v EU, njen delež v znesku državnih pomoči, ki so jih odobrili v Bruslju za blaženje posledic pandemije koronavirusa, pa znaša 50 odstotkov.
Po podatkih IMF so države na svetovni ravni do zdaj sprejele protikrizne ukrepe v vrednosti 8800 milijard dolarjev. Od tega odpade 3300 milijard dolarjev na neposredno finančno pomoč v obliki dodatnih sredstev za zdravstvo, davčne olajšave in subvencije. Za kredite in garancije podjetjem so države na globalni ravni do zdaj namenile 4500 milijard dolarjev.
Zadolževanje mnogih držav
Ob izdatni pomoči gospodarstvu se nemški državi ni treba bistveno na novo zadolžiti. Mnoge države, med katerimi je tudi Slovenija, so se za financiranje ukrepov za omilitev posledic pandemije koronavirusa že in se še bodo precej na novo zadolžile. Na globalni ravni se bo po oceni IMF letos zadolženost držav zaradi tega povečala z lanskih 83 odstotkov BDP na 96 odstotkov BDP.
Pomembno preprečiti povečanje razlik
Podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis je v razpravi v Evropskem parlamentu poudaril, da je izjemno pomembno preprečiti, da bi se zaradi krize povečale razlike med državami članicami na gospodarskem, socialnem in političnem področju. Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni dodaja, da morajo pri sprejemanju ukrepov "za vse veljati enaka pravila". To je jezik, ki so ga v Bruslju do zdaj uporabljali le v pogovorih s tretjimi državami o dostopu do njihovih trgov, recimo s Kitajsko.
Letos padec, prihodnje leto rast
Slovenija naj bi letos beležila sedemodstotni padec BDP, v prihodnjem letu pa 6,7-odstotno rast, je napovedala Evropska komisija v prvi gospodarski napovedi od uvedbe ukrepov za zajezitev pandemije novega koronavirusa. Slovenija je kot majhno odprto gospodarstvo še posebej ranljiva za učinke pandemije, navaja komisija. Njena napoved za letos in prihodnje leto za Slovenijo je bistveno slabša od zimske, a še vedno nekoliko boljša od povprečja v območju evra, ki naj bi letos beležilo 7,7-odstotni padec BDP, prihodnje leto pa 6,3-odstotno rast. Najbolj prizadeti sektorji bodo po navedbah komisije storitveni, še zlasti na področju trgovine, transporta, hrane in nastanitve ter nepremičnin.
Že tretjič poslabšana gospodarska rast
Vladni urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je že tretjič letos poslabšal gospodarsko napoved za Slovenijo. Zdaj ocenjuje, da bo BDP upadel za okrog osem odstotkov, pri čemer upošteva ukrepe ekonomskih politik za omilitev posledic epidemije in predpostavlja postopno okrevanje gospodarstva, ki bi se začelo v juniju. "Če bodo strogi ukrepi za omejitev širjenja koronavirusa, ki močno hromijo gospodarsko aktivnost, podaljšani ali zaostreni, bodo negativni vplivi večji in daljnosežnejši. Padec BDP v tem primeru lahko letos doseže tudi okoli 15 odstotkov (in več)," so sporočili iz urada.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
