Krajši delovni čas: Nov ukrep, ki bo v praksi šele testiran

Tudi Slovenija, tako kot pred njo že 17 evropskih držav, uvaja subvencioniran krajši delovni čas, ki postaja za podjetja v času koronakrize spet zelo zanimiv. V Avstriji je bilo konec aprila že kar 1,1 milijona zaposlenih na skrajšanem delovnem času. Podobno je tudi v Nemčiji, kjer so se zanj odločila številna podjetja, med njimi denimo tudi avtomobilski velikan Volkswagen, kjer so tako zaščitili 80.000 delovnih mest.

Podjetja bodo morala še kaj primakniti

Za razliko od avstrijskega in nemškega modela, pri katerem je subvencija države vezana na neto plačo, je v slovenskem predlogu sheme za subvencioniranje skrajšanega delovnika predvidena fiksna subvencija. Do razlike prihaja zato, ker Avstrija in Nemčija subvencionirata krajši delovni čas z lastnimi proračunskimi sredstvi, pri nas pa računamo na denar iz evropskega socialnega sklada, kjer veljajo drugačna pravila. Višina subvencije je omejena in vezana na višino minimalne plače. V praksi bo to pomenilo, da bodo podjetja, kjer imajo zaposleni višje plače, morala k subvenciji primakniti še nekaj denarja, da bodo zaposlenemu zagotovila 80-odstotno nadomestilo plače za ure, ko ne bo delal. Zaposleni bo namreč po predlogu, ki ga je vlada že poslala v parlament, moral dobiti za ure dela polno plačilo, za ure, ko se mu bo skrajšal delovni čas, pa 80 odstotkov svoje plače.
Obstaja pa še ena pomembna razlika. V Nemčiji lahko skrajšani delovni čas vsako podjetje uveljavlja 24 mesecev, pri nas naj bi bil v veljavi od 1. junija do 31. decembra. Kot pravijo v Klubu slovenskih podjetnikov (SBC), to utegne biti ovira za naša podjetja, saj pričakujejo, da bo kriza dolga in težka. Menijo, da bi ukrep moral biti v veljavi vsaj leto dni. Sicer pa je zanimanje za subvencioniranje krajšega delovnega časa med člani Kluba slovenskih podjetnikov kar veliko. Ocenjujejo, da jim bo omogočil boljšo organizacijo dela, manj bo zaradi tega tudi odpuščanj, saj se je tako lažje prilagoditi pomanjkanju dela in naročil.

Naj bodo postopki čim bolj enostavni

Tudi Lidija Jerkič, predsednica ZSSS, pravi, da je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa z izboljšavami dobra rešitev za podjetja, čeprav manj udobna, kot je bilo čakanje na delo doma, ki je bilo tudi finančno ugodnejše. "Od podjetij zahteva več naporov in tudi iskanja inovativnih rešitev pri organizaciji dela. Če želimo, da se bo za ukrep odločilo več podjetij, je seveda treba poskrbeti, da bodo postopki pridobivanja subvencij za podjetja čim bolj enostavni. Hkrati pa bo morala država poskrbeti tudi za nadzor, da ne bo prihajalo do zlorab. Denimo, da bi zaposleni na koncu delali tudi za subvencionirano plačilo. Je pa to za nas vse dokaj nov ukrep, ki ga bomo šele testirali v praksi, in je zelo težko napovedovati, kako učinkovit bo," pojasnjuje.