Kristjani 50. dan po veliki noči obeležujejo binkošti, s katerimi zaključujejo velikonočni čas. S praznikom obeležujejo prihod Svetega Duha, ki je po navajanju Svetega pisma prišel nad zbrane učence in Marijo, ter ustanovitev Cerkve. V več evropskih državah obeležujejo tudi binkoštni ponedeljek, ki je dela prost dan.
Po učenju Katoliške cerkve Sveti Duh skupaj z Očetom in Sinom tvori sveto trojico, pri čemer gre za enega Boga v treh različnih naravah.
Po binkoštih - pojem izvira iz grške besede pentekoste, petdeseti - se v Katoliški cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Na binkošti v cerkvah velikonočno svečo z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.
Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. V Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem pa imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan.
Evangeličani binkoštni dan namreč razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva.
Prav tako so binkošti velik praznik pri pravoslavnih vernikih. Letos ga enako kot veliko noč obhajajo en teden pozneje kot katoliki in evangeličani.
