Primerjati preteklo finančno krizo z aktualno in kopirati rešitve izpred dobrih desetih let je najmanj naivno, če ne celo blefersko in zgrešeno. Ko so leta 2008 zgrmeli finančni trgi, je z bankrotiranimi bankami odneslo podjetja. Koronska epidemija leta 2020 je napadla širše ozemlje, od zdravstva do gospodarstva, zažrla se je v praktično vse pore vsakdanjega življenja Slovenca, Američana in Kitajca. Bolezen je globalna.
Virus SARS-CoV-2 je med karanteno v preteklih treh mesecih bliskovito spremenil način dela in življenja ljudi. Učinki na gospodarstvo so globoki in industrija široke potrošnje ni izjema, potrošniški trg in cene se majejo. Delo od doma ni zahtevalo hlač, zlikanih na črto, visokih pet in pačenja z umetnimi trepalnicami, sprejemljiva je bila trenirka za nekaj evrov. V lovu za novim stanovanjem ali avtom so bili le najdrznejši avanturisti. Čeprav analitiki trdijo, da se je na splošno poraba zmanjšala v vseh panogah in je pričakovati, da bodo ljudje tudi v prihodnjih mesecih trošili manj, ker bodo tudi prihodki gospodinjstev usihali, je spletno prodajo pobožal Merkur (rimski bog trgovine). Poletela je med oblake. S tem, ko sta se javno življenje in trošenje denarja preselila med domače stene, je digitalizacija bujno zacvetela. Nakazuje se, da se bodo v virtualni svet pospešeno zapeljali vsi (trgovci) po vrsti. Ko je Michel Houellebecq leta 2005 pisal o izoliranem, asocialnem posamezniku, ki živi sam s psom in hrano ter obleko naroča le s kliki po računalniku, je njegov roman zvenel kot znanstvena fantastika. Danes je hudo oprijemljiv, realističen.
Peljejo nas nazaj namesto naprej