Kot je pred nekaj dnevi objavil državni statistični urad, je 62 odstotkov gospodinjstev za ogrevanje uporabljalo centralno ogrevanje, v samostojno stoječih hišah je bil ta delež 71-odstoten. S po 13 odstotki sta sledila ogrevanje s toplotno črpalko in daljinsko ogrevanje. Z vidika vrste stavbe je bil delež gospodinjstev z daljinskim ogrevanjem največji v večstanovanjskih stavbah z 10 ali več stanovanji (43 odstotkov), toplotno črpalko pa so najpogosteje uporabljala gospodinjstva v samostojno stoječih hišah (18 odstotkov).
Največ v goriški regiji
Manj pogost način, z 10-odstotnim deležem, je predstavljal individualni način ogrevanja, kamor sodijo etažno ogrevanje, termoakumulacijska peč, fiksni električni radiatorji, infrardeči paneli (IR-paneli), kmečka peč, kamin, štedilnik in klimatska naprava. Prenosnega načina ogrevanja, npr. s prenosnim električnim radiatorjem ali kaloriferjem, je bilo en odstotek.
Na ravni statističnih regij je bil delež gospodinjstev s centralnim ogrevanjem največji v goriški statistični regiji (71 odstotkov), najmanjši pa v obalno-kraški regiji (48 odstotkov). V slednji je bil največji delež gospodinjstev z individualnim ogrevanjem (33 odstotkov). Slaba tretjina (30 odstotkov) gospodinjstev je kot najpomembnejši vir ogrevanja uporabljala drva, sledili so zemeljski plin in utekočinjeni naftni plin (19 odstotkov) ter obnovljivi viri, kot so toplotna črpalka, sončni kolektorji ali drugi obnovljivi viri (14 odstotkov).
Po ugotovitvah Sursa se razlike z vidika uporabe najpomembnejšega vira ogrevanja med gospodinjstvi kažejo tudi pri statusu tveganja socialne izključenosti. Drva je kot najpomembnejši vir ogrevanja v stanovanju uporabljalo 38 odstotkov gospodinjstev, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, medtem ko je delež gospodinjstev, ki niso bila izpostavljena temu tveganju, znašal 28 odstotkov.
Tretjina gospodinjstev izvedla vsaj en ukrep
Na drugi strani je obnovljive vire uporabljalo šest odstotkov gospodinjstev, izpostavljenih tveganju socialne izključenosti, in 16 odstotkov gospodinjstev, ki se s tem tveganjem niso srečevala. Delež gospodinjstev, ki so bila izpostavljena tveganju socialne izključenosti in so kot najpomembnejši vir energije uporabljala električno energijo, je znašal 11 odstotkov, med tistimi, ki temu tveganju niso bila izpostavljena, pa pet odstotkov. V zadnjih petih letih so v 34 odstotkih gospodinjstev izvedli vsaj en ukrep za izboljšanje energetske učinkovitosti stavbe, med katerimi so izboljšanje izolacije sten, strehe ali tal oz. menjava oken ali ogrevalnega sistema v stavbi, v kateri so živeli. Med temi ukrepi je največ gospodinjstev navedlo izboljšanje izolacije zunanjih ali notranjih sten, med najmanj pogostimi ukrepi pa je bilo izboljšanje izolacije tal.