September nas je kar dolgo razvajal s sončnim in toplim vremenom. Le njegov začetek je naznanil, da je konec poletja in da se napoveduje jesensko toplo vreme. Samo hladna fronta tik pred iztekom preteklega konca tedna je sicer nadpovprečne temperature znižala na raven povprečja, da ne boste mislili, da so to bili hladni dnevi!
Letošnji september se še ni končal, vemo pa, kako so se iztekli septembri prejšnjih let. Od zadnjih desetih jih je bilo v Sloveniji kar šest pretoplih. Najbolj je od povprečja ta mesec odstopal leta 2011, ko je bil za okoli tri stopinje nad povprečjem. Morda se vam zdi malo, a za povprečno mesečno temperaturo je to veliko. In kaj je bilo s preostalimi štirimi septembri? Dva sta bila prehladna, dva pa v dolgoletnem povprečju. Letošnji je na dobri poti, da se bo pridružil tistim pretoplim, a zadnjih pet dni bo hladnejših, zato ne bi rad bil preveč pameten, kolikšna bo povprečna septembrska temperatura, ko se bo mesec končal.
O temperaturnih trendih namreč lahko govorimo šele v precej daljših časovnih obdobjih. V klimatologiji je reprezentativen 30-letni niz. Tudi primerjave med istim mesecem v različnih letih nam ne povedo kaj dosti, gledamo predvsem letne temperature.
Kako torej kaže temu nesrečnemu letu 2020? Z vremenskega stališča, seveda. Poglejmo podatke za Ljubljano, saj so podatki z drugih meteoroloških postaj precej podobni oziroma kažejo zelo podobna odstopanja. Letošnji januar je bil skoraj za stopinjo in pol pretopel. Najbolj se je "pregrel" februar - dolgoletno temperaturno povprečje je presegel za kar okoli 4,5 stopinje! Naj vam osvežim spomin: padavin je bilo bolj malo, zlasti v zahodni polovici države, sonca pa za kakih 25 odstotkov več kot običajno. V notranjosti Slovenije je bilo le tri ali štiri dni čez dan manj kot 10 stopinj Celzija. Če bi bil jaz zima, bi me bilo sram! Ponoči se marsikje ves mesec ni ohladilo na manj kot -5 stopinj Celzija, še v Ratečah ne! Tam je pobralo še tisto malo snega iz januarja, kar so ga imeli. Sneg je pač žrtev globalnega segrevanja. Morda bodo zanamci čez 3000 let izkopali kakšne smuči in se čudili, čemu so služile.
Marec je bil v toploti vendarle zmernejši, toplejši od povprečja je bil za slabo stopinjo. Zato pa je zmernost nekoliko pokvaril april, ki je bil pretopel za dve stopinji. In potem maj. Verjetno ga niste pozabili. Pogosto je deževalo, a količina padavin ni bila velika, ponekod celo malo pod mesečnim povprečjem. Sonca smo imeli skoraj povprečno količino in temperaturo malce pod povprečjem. Izstopala je Primorska z bolj sončnim, suhim in toplejšim vremenom. Junij in julij sta bila malenkost pretopla, avgust pa za kar dve stopinji. Ledeniki pa jokajo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
