Petra Lesjak Tušek
Slabi dve leti sta minili, odkar je vlada v vlogi skupščine družbe SIDG naložila vzpostavitev vsaj štirih lesnih centrov za zbiranje in predelavo lesa na območju Štajerske, Koroške, Notranjske in Kočevske, ki jih je SIDG predvidela tudi v predlogu strateškega načrta v obdobju 2020-2029 s temelji poslovne politike do leta 2024. Do tega leta so bili začrtani tudi lesni centri. Največ debat in zagotovil iz političnih vrst, da bodo zaživeli, je bilo v preteklosti na Koroškem, kjer so na center tudi glede na težnje, da lesno industrijo večplastno spravijo v boljšo kondicijo, najbolj računali.
Med zadnjimi na odločevalski politični ravni je bil tudi sklep odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v državnem zboru, ki je novembra lani predlagal vladi, naj takoj prične graditi lesne centre. Strateški načrt SIDG je sicer že nekaj časa v medresorski obravnavi, ki je zastala tudi zaradi epidemije, a ta ni edini vsebinski razlog, da se uresničitev centrov ne premakne. Investicijski elaborati, ki so bili izdelani, so namreč medtem nakazali, da bi zgolj en center izkazal zadovoljivo stopnjo donosnosti, in to Snežnik, ostali trije pa ne.
Za več pojasnil o vsebini elaborata smo prosili na SIDG, kjer pa so pojasnili le, da je strateški načrt "označen kot poslovna skrivnost, saj gre za razvojni dokument družbe". Dodali so, da je dokument v postopku vladnega medresorskega usklajevanja in da tudi zato v tem trenutku ne morejo razkriti podrobnejših podatkov iz strateškega načrta, ki še niso dokončni.
"Po naših informacijah bo kmalu steklo usklajevanje dokumenta s pristojnimi ministrstvi," so še pojasnili pri SIDG. Gospodarsko ministrstvo sicer medtem že ocenjuje, kot je pojasnilo za STA, da je "ugotovitev strokovnega mnenja, ki smo ga pridobili na ministrstvu, da investicijski elaborat centrov za predelavo lesa ni zadostna podlaga za poslovno odločanje, saj ne vsebuje vseh nujnih vsebin za oblikovanje ustreznih predpostavk in ugotovitev". Tako zdaj pričakujejo dodatna preverjanja in dopolnitev elaboratov in načrtov za lesne centre, ki jih še vedno vidijo kot pomembne pospeševalce razvoja gozdno-lesne verige in jih tako glede na zaveze in usmeritve načeloma ne opuščajo. Večkrat so namreč že izpostavili pomen centrov, ki bi pripomogli k povečanju predelave lesa in k zmanjšanju izvoza nepredelane hlodovine v tujino. S proizvodnjo izdelkov, kot so križno lepljene plošče in lepljen laminiran les, bi zagotovili osnovne polproizvode za gradnjo lesenih stavb. Domačih proizvajalcev tovrstnih proizvodov namreč ni oziroma jih ni toliko, da bi zadostili povpraševanju, zato se sedaj tovrstni proizvodi večinoma uvažajo, so še izpostavili.
