Limonada: Veter fotogenično dviguje krilo

Čedna mlada Slovenka je stala na strmih stopnicah, s katerih se odpira najlepši razgled na modre strehe in bele, z žareče rožnatimi bugenvilijami obraščene zidove vasice Oia na Santorinu. Tiste, ki jo lahko vidite tudi na kakšnem jogurtu. Grški kliše najlepše vrste privablja na tisoče ljudi z vseh koncev sveta, ki pridejo sem iskat svoje sanje o idealnem romantičnem in boleče fotogeničnem kraju ter od tu v domovino pošiljajo fotografije, ki so videti kot iz nekega drugega sveta. Vsi lepi, vsi svetovljanski, vsi z ravno prav vetra v laseh. Tukaj je mogoče celo najeti obleko z vlečko, ki dramatično plapola v kikladskem vetru, medtem ko se v ozadju odpira razgled na santorinsko kaldero, ostanek vulkana. Mnoge prinesejo svoje kostume in dizajnerske obleke, skrbno usklajene z barvami otoka, kar same. Raj za spletne vplivneže in prodajalce sanj. Tukaj smo vsi topmodeli.

​Slovenka, ki sem jo opazoval, se je na tistih stopnicah borila z vetrom, ki je dvigoval njeno dolgo obleko, rožnato kot bugenvilije. Trikrat je po stopnicah zgrmel stativ, na katerega je poskušala pritrditi svoj opazno polomljeni in od let intenzivne uporabe zdelani telefon, veter pa je obleko nemilostno dvigoval le še višje in višje. "Če jo dvigne še višje, boš postala influencerka," v smehu zavpijem, prislonjen na belo ograjo. Za mano modra kupola z belim križem, pred mano dekle zariplih lic. "Kdo pa je rekel, da že nisem influencerka?!" užaljeno odvrne, a sprejme ponujeno pomoč. Zagrabim telefon in jo slikam v stotih pozah, najbolj všeč ji je bila tista, pri kateri, s hrbtom obrnjena proti objektivu, s stopnic zre k morju. Kot bi iskala svojo davno izgubljeno ljubezen. Kasneje mi pove, da ima s seboj v nahrbtniku še tri obleke, da se preoblači po straniščih bližnjih lokalov in da je na Santorinu že tretjič sama, saj slike od tukaj zberejo največ všečkov. Za nama že dolga vrsta sitnih turistov, ki prav tak čakajo na svoj popolni dopustniški utrinek. Izjemno atraktivna mlada temnolaska se po spolzkih, od sonca zlizanih tlakovcih prebija na vrtoglavo visokih petah in v pompozni obleki z vlečko iz črnega tila, ki jo je držal njen opazno slikanja siti fant. Ob 11. uri dopoldne. Najbrž se je tudi ona kasneje preoblekla v družbi kakšne grške WC-račke.

​Santorini je en sam velik in drag fotošuting. Mnogi iskalci spletnih všečkov se za kar precej denarja namestijo v enem od številnih plažnih klubov s slikovitimi bazeni, naročajo ravno prav orošena vedra penin in se fotografirajo z jahtami v ozadju. Za večerjo pa giros za šest evrov. No, pol girosa. Vendarle je treba kljub karieri na instagramu tu in tam kaj pojesti. Sicer pa je letošnja santorinska pravljica z napako. Korona je zaznamovala tudi dogajanje na otoku. Mnogi so se sem z dve uri plovbe oddaljenega party Mikonosa evakuirali potem, ko so tam ponovno uvedli policijsko uro med prvo in šesto ponoči, kar je za Mikonos praktično sredi dneva. Na Santorinu dvakrat tedensko testirani natakarji v eno razkužujejo mize in plastične ležalnike, maske so v zaprtih prostorih in avtobusih obvezne, na kar skrbno opozarjajo, pred vstopom v bar moraš pokazati evropsko potrdilo o cepljenju. Vsi tujci izpolnjujemo pogoj PCT. Ples v lokalih je prepovedan, a vzdušje ostaja vedro in šik. Nobene drame. Italijanski fantje se zabavajo s svojimi svežimi modnimi trajnami, tu in tam po zmagi na Evroviziji in Euru kakšen glasno zavpije ime svoje države, in - nič manj od deklet - preverjajo, ali je njihova instapravljica že zbrala dovolj všečkov.