Ljubljansko-haaška konvencija: Korak bližje k odpravi nekaznovanosti

V Ljubljani se je danes pričela diplomatska konferenca MLA za sprejem Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, zločinov zoper človečnost, vojnih in drugih mednarodnih hudodelstev. Gre za največjo mednarodno diplomatsko konferenco, ki jo je doslej gostila Slovenija. Sodeluje 300 strokovnjakov s področja mednarodnega javnega in kazenskega prava iz 71 od 80 držav, podpornic konvencije MLA, še nekaj je držav opazovalk. Konferenca bo trajala do 26. maja in bo zaprta za javnost.

Pobuda za sprejem Ljubljansko-haaške konvencije, kakor bo poimenovana po sprejetju, traja več kot deset let, saj za zgoraj našteta najhujša kazniva dejanja ni mednarodno-pravnega okvira za sodelovanje med državami. Čeprav konvencija obravnava vojna hudodelstva in časovno sovpada z vojno v Ukrajini, s tem ni neposredno povezana, saj je pobuda starejša. Sprejetje konvencije je načrtovano za 26. maj, države pa bodo k njej s podpisom pristopile konec leta na Nizozemskem. Države jo bodo nato ratificirale v domačih parlamentih.

Nadgradnja Rimskega statuta

Slovenija poleg Nizozemske, Belgije, Mongolije, Argentine in Senegala sestavlja jedrno skupino držav, pobudnic konvencije. Na konferenci se bodo delegati pogajali, kako zapolniti pravne vrzeli, ki dopuščajo nekaznovanost, in kako okrepiti mednarodno sodelovanje na področju prava. Za predsedujočo konference je bila izvoljena argentinska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC) V Haagu Silvia Fernandez de Gurmendi, ki je dejala, da je prepričana v sprejetje konvencije, a da jim bo to uspelo le s trdim delom. "Sprejetje konvencije je pomembno, saj ni mednarodnega sodelovanja pri tovrstnih zločinih. Vrzel obstaja, še vedno prihaja do zločinov, dokazi pa so razdrobljeni po celem svetu. Sodniki in tožilci potrebujejo sodelovaje za krepitev pregonov," je dejala. Kot morebitno težavo v pogajanjih vidi število kaznivih dejanj, ki bi jih vključili v konvencijo: "Poleg že omenjenih kaznivih dejanj moramo delati tudi na drugih. Predebatirati moramo tudi izročitve, ki velikokrat predstavljajo težave."

Kot je omenilo več delegatov, gre za drugo najpomembnejšo tovrstno konvencijo na področju mednarodnega kazenskega prava po sprejetju Rimskega statuta leta 1998, neke vrste korak naprej k cilju odprave nekaznovanosti, kot je dejala kanadska sodnica ICC Kimberly Prost. "Mednarodna skupnost mora poskrbeti, da bodo storilci najhujših zločinov kaznovani. Njihov pregon bo mogoč, če bomo sprejeli ukrepe na državni ravni in okrepili mednarodno sodelovanje," je dodala.

Da doseči sprejetje konvencije ni le strinjanje, temveč želja po spremembah med državami, je dodal argentinski diplomat Paolo Anselmo Tettamanti​: "Naj se ljudje zavedajo, da bo nemogoče ostati nekaznovan. Upamo, da bo pravosodje dobilo nov zagon. To je naša zaveza."

Ne tekmovanje z ICC, temveč dodatek

Belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib je poudarila, da je boj proti nekaznovanosti odgovornost posameznih držav: "Državam bo omogočeno, da lažje preganjajo storilce kaznivih dejanj, da se jim ne bo treba zanašati zgolj na mednarodno sodišče. Ne želimo tekmovati z ICC, konvencija bo dodatek k že obstoječemu sistemu. Delovala bosta paralelno."

Gostiteljica, slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, je ob izraženem upanju na uspešen zaključek konference dejala, da bi to pomenilo ključni mejnik na področju mednarodnega prava in boja proti nekaznovanosti. "Pogajali se bomo, kako zagotoviti mednarodno sodelovanje med pravosodnimi sistemi, kje so zakonske luknje v pregonu in preiskavah najhujših hudodelstev. Gre za sodelovanje na področju izmenjave dokazov. Zločin, ki pogosto ni raziskan, je tudi spolno nasilje, ki ga marsikdo uporablja kot orožje v vojni. Računam, da se nam bo po uspešni konvenciji pridružila še kakšna država. Gre za izjemen diplomatski dogodek, upam, da bodo pogajalci dosegli čim boljši dogovor, kaj vse bo konvencija obsegala, katere zločine bo zajemala," je dejala.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je poudarila, da bo vsaka vrzel, ki jo bodo s konvencijo uspeli zapolniti, storilcem kaznivih dejanj dala manj manevrskega prostora. "Dolžni smo storiti vse in s tvornim sodelovanjem omogočiti preiskave in pregon odgovornih. Zaradi širjenja begunskih valov in s tem tveganja, da bi se dokazi uničili, je mednarodno sodelovanje z izmenjavo dokazov bistveno za učinkoviti pregon," je še dejala.

Upajo, da bodo države prepoznale aktivnosti Slovenije

Kako bi lahko konferenca in konvencija vplivali na podporo Sloveniji pri kandidaturi za nestalno članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov? Generalni sekretar konference Marko Rakovec pravi, da računajo, da bo imelo pozitiven vpliv, saj Slovenija kaže aktivnosti na področju mednarodnega kazenskega prava in v boju proti nekaznovanosti. "Večina držav to podpira, majhen delež je tistih držav, ki imajo določene pomisleke. Verjamemo, da bo naša prizadevanja večina držav članic Združenih narodov prepoznala in upoštevala pri kandidaturi za Varnostni svet," je povedal. Slovenska kandidatura sicer ni predmet konference, o tem naj se ne bi pogovarjali s sodelujočimi državami, a upajo, da bodo prepoznale trud Slovenije.

Ministrica Tanja Fajon je o tem dejala, da Slovenija dokazuje, da je zavezana k iskanju odgovornosti. "To je tudi naše sporočilo vsem partnerjem. Glede na lepo udeležbo računam, da to nakazuje tudi na podporo, ki jo uživamo v mednarodni skupnosti. Pred kratkim sem se vrnila iz New Yorka in Gvatemale in lahko povem, da bodo vsi stiki, ki jih slovenska diplomacija krepi v svetu in so morda zadnjih deset do dvajset let bili zanemarjeni, priložnost," je še dejala zunanja ministrica.