Na vprašanje, zakaj ne odprejo teras lokalov po celotni državi, pa je Mateja Logar pojasnila, da drži, da je bistveno varnejše druženje na odprtem v predpisanih in kontroliranih razmerah kot na skrivnem v zaprtih prostorih. "A vladni semafor ukrepov nekako predvideva odpiranje teras gostinskih lokalov v rumeni fazi, na kar kot svetovalna skupina težko vplivamo," je dodala.
Logarjeva si želi, da bi bila cepilna kampanja bistveno bolj centralizirana, saj bi to omogočilo bolj smotrno, pravično in preprosto razporejanje cepiv. "V trenutnem sistemu pa vsak zdravstveni dom skrbi za svoje varovance, pri čemer nima pregleda nad širšo sliko precepljenosti," je dejala.
Na vprašanje, kdo je v državi najodgovornejši za tako stanje, pa je odvrnila, da bi po njenem mnenju morala nacionalni koordinator za cepljenje Jelko Kacin in njegova skupina težavo zaznati in predlagati ustrezno rešitev.
Sprva je bilo sicer mišljeno, da bodo prijave za cepljenje zbirali enotno na nacionalni ravni prek portala eUprava, a nato ta sistem ni dobro zaživel, tudi zato, ker so imeli predvsem starejši ljudje težave z elektronsko prijavo. Zato so na ministrstvu za zdravje sklenili, da je bolje, če se ljudje prijavljajo pri osebnem zdravniku, posledica tega pa je stanje dveh ali treh hitrosti cepljenja, je pojasnila.
Logarjeva meni, da bi bilo verjetno ukrepe, ki so jih uvedli sredi oktobra, bolje uvesti že dva tedna prej, "a v tistem trenutku, ko smo si hkrati prizadevali tudi za omogočanje normalnega življenja v državi, je bilo to izjemno težko izvesti. Priznati moramo, da je epidemija prehitela naše načrte".
Po njeni oceni je bilo ob uvedbi zaprtja države v populaciji bistveno več okužb, kot so se zavedali, zlasti med delovno aktivno populacijo. "Kadar je virusa v populaciji toliko, kot smo ga imeli mi, lahko resnično pomaga le popoln lockdown, z gospodarstvom vred. A ker je prevladala ocena, da zdravstvo obremenitve zmore, se za ta korak nismo odločili," je dodala.
Hitro testiranje bi lahko uvedli prej
Gledajoč za nazaj bi lahko tudi kakšen mesec prej uvedli hitro testiranje, a jih je takrat skrbela zanesljivost teh testov in "ta skrb se je nato do neke mere pokazala kot upravičena", zaradi česar so tudi uvedli potrjevanje s PCR testi.
Po njenih navedbah Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju s strokovnjaki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano pripravlja poskusni protokol, po katerem bi tudi v Sloveniji omogočili testiranje na domu, predvsem za otroke in njihove družine. Treba je določiti optimalen test, ki bo zagotavljal zadostno občutljivost in preprostost uporabe, je povedala.
Sama je naklonjena uporabi domačih testov za potrjevanje okužbe z novim koronavirusom, saj je sedanji postopek testiranja logistično še vedno dokaj nadležen, saj sredi dneva zahteva čakanje v vrsti.
Ne glede na to, da prihajajo posamezna poročila, da posameznik po cepljenju ne more prenašati virusa, pa bo po njenem mnenju moralo miniti še kar nekaj časa, preden bomo lahko pozabili na maske, zlasti v zaprtih prostorih. "Morda čez nekaj časa, ob nadaljnjem umirjanju epidemije, bomo razmišljali o koraku v to smer," je povedala.
