Lubadar uničuje, ključna je skrb za obnovo gozda

​Slovenske gozdove je v zadnjih letih prizadelo več naravnih ujm: žled v letu 2014 ter veter v letih 2017 in 2018. Tako v letih po žledolomu, ko je bilo kar 60 odstotkov poseka sanitarnega, gozd ogrožajo smrekovi podlubniki, ki so najpogostejši razlog za sanitarni posek. Tudi evropski trg je bil pod izrazitim vplivom povečanih škod zaradi gradacij podlubnikov in nadaljevanja sanacije vetrolomov. Letošnji teden gozdov, ki se ustaljeno odvija zadnji teden v maju, poteka pod geslom Skrbno z gozdom in v znamenju pozivov k upoštevanju gozdnega bontona ter pravic lastnikov gozdov. Epidemija novega koronavirusa in z njo povezana omejitev gibanja je v gozdove privabila več obiskovalcev, kar pa prinaša tudi negativne posledice. Trenutno so posebej pereči problemi smetenje in odlaganje odpadkov v gozdovih, vožnja z motornimi vozili v naravnem okolju in hoja zunaj urejenih poti, zlasti na območju gozdnih in pragozdnih rezervatov, opozarjajo na Zavodu za gozdove Slovenije.
Slovenija sicer spada med najbolj gozdnate države v Evropi, saj gozd pokriva več kot polovico površine države, ob tem pa imamo še 14.367 hektarov drugih gozdnih zemljišč. Pretežni del gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov, ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. V maju so v gozdovih zaključili obnovo in spomladansko sajenje dreves, skupno so jih na 397 hektarjih gozdnih površin dobavili in posadili 1,13 milijona. Na Koroškem so jih recimo na 35 hektarjih posadili predvsem na površinah, ki so bile v preteklih letih poškodovane zaradi vetroloma, je povedal Branko Gradišnik, vodja slovenjgraške območne enote zavoda za gozdove. Kot nosilni drevesni vrsti so posadili največ smreke in bukve, od primešanih drevesnih vrst so posadili največ jelke, macesna, gorskega javorja in hrasta.

Ogroženi gozdovi v državni in zasebni lasti

Poleg ukrepov obnove v preteklih letih poškodovanih gozdov pa bo v tem letu najpomembnejša naloga gozdarjev na Koroškem zaustavitev gradacije smrekovega lubadarja, ki ogroža smrekove gozdove na večjih površinah, opozarja Gradišnik. "Sušna zima z zelo malo padavinami - v prvih mesecih leta je bilo po nekaterih podatkih na Koroškem manj kot deset odstotkov običajnih padavin -, obdobja z visokimi temperaturami, intenzivno cvetenje smreke, ki se pojavlja v zadnjih tednih, so dejavniki, ki dodatno negativno vplivajo na vitalnost gozdov in povečujejo nevarnost obsežne gradacije," je pojasnil Gradišnik.

Ob pojavu lubadarja takojšen odziv

V preteklem letu je bilo v tem obdobju za posek označenih manj kot 10.000 kubičnih metrov dreves smreke, kar opozarja na zelo številčno populacijo lubadarja, ki je v gozdovih prezimila. Ogroženi so gozdovi v državni in zasebni lasti na celotnem koroškem območju. Smrekov lubadar se zaradi povišanja temperature, klimatskih sprememb širi tudi v višje ležeče gozdove, za katere so bili v preteklosti prepričani, da tam gradacije ne more biti. Posebno velika pa je ogroženost gozdov na območjih gradacije v preteklem letu (območje Dravograda, Plešivca v Mestni občini Slovenj Gradec, zgornja Mežiška dolina). Tradicionalne kmetije so še vedno v veliki meri odvisne od dohodka iz gozda. Zavod lastnike gozdov in upravljavce državnih gozdov poziva, da pregledujejo gozdove in o morebitnem pojavu od lubadarja napadenih dreves takoj obvestijo pristojne strokovne delavce zavoda za gozdove, ki jim bodo dali navodila za ukrepanje.