Tanja Fajnik Milakovič
"Gospodarstveniki in davčna stroka že vrsto let pozivamo k uvedbi razvojne oziroma socialne kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Menimo, da je to potrebna investicija Slovenije, če želimo (p)ostati država, v kateri bodo naša podjetja lahko razvijala vrhunske izdelke in storitve, omogočala mladim, da ostanejo in ustvarjajo v domovini, ter da bodo mednarodna podjetja odpirala razvojne centre in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo," so včeraj ponovno opozorile gospodarske organizacije, ki sodelujejo v okviru Gospodarskega kroga - Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje Manager in SBC - Klub slovenskih podjetnikov ter AmCham Slovenija.
Kapica pri 4600 in ne 6000 evrih bruto plače
Večina držav v Srednji Evropi, ki so nam lahko za vzor, razvojno-socialno kapico ima. V Avstriji in Nemčiji je denimo določena pri 1,8-kratniku povprečne plače, a državi kljub temu vseskozi ohranjata izdatno socialno politiko. Uvedbo razvojno-socialne kapice predlagajo pri 2,5-kratniku povprečne bruto plače, torej pri 4600 evrih bruto. Menijo, da bi s tem zajeli vse ključne poklice, ki so gonilna sila razvoja, to so inženirji, znanstveniki, razvojniki, profesorji. Sem spadajo seveda tudi poklici, kot so vodilni delavci in zdravniki, tudi ti so v svoj razvoj vložili veliko in so še posebno mednarodno mobilni. Predlagajo nižji prag, saj gre po njihovi oceni za pomemben korak za boljše poslovno okolje in s tem večjo konkurenčnost Slovenije. Trenutni predlog zakona o debirokratizaciji predvideva kapico na višji ravni, pri 6000 evrih bruto plače.
Ob tem poudarjajo, da se zavedajo, da uvedba kapice vsebuje tudi nujen začasen transfer iz državnega proračuna v pokojninsko in zdravstveno blagajno, saj se bodo prilivi v državni proračun zaradi uvedbe kapice povečali in bodo v pomembni meri zmanjšali izpad iz obeh blagajn, medtem ko naj bi v sedmih do desetih letih potreba po zadevnem transferju, zaradi dviga nadpovprečnih plač in predvsem števila prejemnikov, po njihovih izračunih povsem upadla.
Z razvojno-socialno kapico bi talenti vseh starosti zaslužili višje neto plače in bi bili tako še bolj motivirani, da ostanejo in delajo v Sloveniji. Dejstvo je, da manj ko bo zaposlenih, ki s svojim znanjem najbolj prispevajo k dodani vrednosti, manj bo v Sloveniji dobrih produktov, manjši bo zaslužek, nižje bodo plače, manj bo davčnih prilivov v javne blagajne, manj bo denarja za plače v javnem sektorju, za pokojnine, za zdravstvo ali šolstvo. Najbolj solidarne države se tega še kako dobro zavedajo in se borijo za takšne kadre.
V en žep bi se dalo, iz drugega vzelo
Vlada pa je v državni zbor poslala tudi predloge sprememb treh davčnih zakonov, med njimi zakona o dohodnini, ki predvideva postopno zvišanje splošne olajšave do leta 2025 s 3500 na 7500 evrov ter znižanje stopnje davka v najvišjem dohodninskem razredu s 50 na 45 odstotkov. Zdaj čakajo na obravnavo v državnem zboru. Sindikati vidijo v davčnih spremembah, ki naj bi prek zvišanja splošne olajšave pri dohodnini prinesle višje neto plače za vse, trojanskega konja. Povzročile bodo za blizu milijardo evrov izpada prihodkov v proračunu, in ker vlada ne pove, kako bi ta izpad nadomestila, se bojijo znižanja socialnih pravic. Na koncu bo delavec plačal več, so opozorili na včerajšnji tiskovni konferenci.
Ne podpiramo predlogov, po katerih bi imeli naši člani na koncu v žepu manj, ker se jim v en žep daje, iz drugega pa jemlje
"Politika poskuša vso pozornost preusmeriti le v to, da bodo plače višje, a je dvolična," je opozorila Lidija Jerkič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Razbremenilo se bo tiste, ki že sedaj dobijo največ, je dejala in spomnila, da je v postopku v državnem zboru tudi predlog zakona o debirokratizaciji, ki prinaša uvedbo razvojno-socialne kapice pri bruto plačah nad 6000 evrov.
"Sindikati močno podpiramo tako višje neto kot višje bruto plače, ne podpiramo pa predlogov, po katerih bi imeli naši člani na koncu v žepu manj, ker se jim v en žep daje, iz drugega pa jemlje, pri čemer se ta zadnji del seveda zamolči," je menil Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. Opozoril je na finančne posledice predlaganih sprememb. Ocena izpada javnofinančnih prihodkov se giblje okoli ene milijarde evrov, kar bi pomenilo pritisk na socialne transferje, pravice iz socialnih zavarovanj in javne storitve. Zato bojazen, da bi se izdatki iz žepa delavcev za te storitve povečali, to pa bi pomenilo, da bi predvsem tisti z nižjimi plačami morali iz svojega žepa plačevati več, kot pa bi dobili z davčno razbremenitvijo plač.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
