Mati samohranilka bo, kot kaže, zaradi epidemije že drugič ostala brez službe

Milena je 40-letna mama samohranilka, ki živi z dve- in šestnajstletno hčerko v socialnem stanovanju na Štajerskem, na vsega 38 kvadratnih metrih. "Že pred epidemijo koronavirusa ni bilo lahko. A imela sem vsaj službo. Delala sem v restavraciji in imela 750 evrov plače, včasih tudi 900. Dobim tudi 210 evrov otroških dodatkov in smo kar shajali. Ker so gostinske lokale zaradi epidemije spomladi zaprli, sem 1. aprila ostala brez službe in pristala na zavodu za zaposlovanje. Najprej s 530 evri denarnega nadomestila za brezposelnost, po treh mesecih sem dobila le še 480 evrov. Od države sem dobila v tem času samo enkrat izredno denarno socialno pomoč v višini 500 evrov, kar je vse šlo za poplačilo neplačanih položnic. Če ne bi bilo Zveze prijateljev mladine (ZPM), kjer so nam pomagali s paketi hrane, oblačili in tudi finančno, ne vem, kako bi bilo. Mlajša hčerka potrebuje zaradi zdravstvenih težav posebno hrano, še vedno tudi plenice," pove Milena. A ker ne sedi križem rok, si je našla novo službo. Od septembra spet dela v drugem lokalu kot natakarica. Dobila je celo pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas in šef ji omogoča, da lahko dela samo dopoldan. A zdaj bo, kot vse kaže, spet ostala brez službe. Gostinski lokali se znova zapirajo. Plače za september še ni dobila. Mlajšo hčerko je vpisala v jasli, za katere mora plačati 120 evrov na mesec. Zanjo je to veliko. "No, vsaj starejši so na ZPM uspeli urediti štipendijo. Je odličnjakinja. Borim se za moji deklici, čeprav sem včasih že čisto na tleh, samo zaradi njiju ne obupam. Ne razumem pa, zakaj nam, ki delamo, a žal s svojimi dohodki ne zmoremo dostojno preživeti, država ne pomaga bolj, ampak smo odvisni od pomoči dobrih ljudi in humanitarnih organizacij," pravi.

"Plače morajo omogočiti dostojno življenje"

Takšnih in podobnih zgodb je na žalost pri nas še veliko. Epidemija pa je revščino revnih še samo poglobila. "Revščina v družbi se povečuje, je raznovrstna in večplastna. Slovenija je socialna in bogata država, življenjski standard njenih prebivalcev je razmeroma visok, a žal ne za vse. Premnogi še vedno živijo pod pragom revščine, med njimi je največ upokojencev," je pred današnjim svetovnim dnevom revščine opozoril tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina. Spomnil je na nizke starostne in invalidske pokojnine ter na stiske mnogih drugih. "Vsako leto ugotavljamo, da je kršenje načela socialne države eno najpogostejših. Človek, ki pošteno dela, mora biti za svoje delo pravično plačan, plače morajo omogočati dostojno življenje," je dejal Svetina in ponovno pozval, da država mora izboljšati sistem in doseči te ljudi. Pojasnil je, da številne prebivalce ukrepi za zaščito zdravja postavljajo v situacijo, ko ne smejo delati, in zato počasi lezejo pod prag revščine.

Helena Zevnik Rozman iz Slovenske karitas pa pravi, da pri njih materialno pomoč prejema 90.000 ljudi, ki jih ob tem spremlja občutek manjvrednosti in sramu. Večina med njimi je neredno zaposlenih, prihajajo pa tudi tisti, ki veljajo za poceni delovno silo. Na to opozarjajo tudi v Zvezi prijateljev mladine, ki je letos razdelila že tono hrane revnim družinam. "Težko je razumeti revščino, v kateri se znajdejo družine, kjer je zaposlen le eden od staršev ali pa sta zaposlena celo oba, vendar so njuni prihodki prenizki," pojasnjuje Breda Krašna.

Alja Skele iz Unicefa Slovenije pa opozarja, da kar 41.000 otrok v Sloveniji živi pod pragom tveganja revščine. Med epidemijo covida-19 so opazili, da so se stiske otrok povečale, posebej v socialno neurejenih družinah. Kot opažajo, se revščina prenaša iz generacije v generacijo. Zato je ključno izobraževanje, usposabljanje in opolnomočenje teh otrok. Predstavniki humanitarnih organizacij od vlade in pristojnih ministrstev zato pričakujejo učinkovite ukrepe v spopadanju z revščino in več sodelovanja.

"Doslej smo ohranili skoraj 300.000 delovnih mest"

Na ministrstvu za delo pojasnjujejo, da so letos enkratno zvišali nekatere socialne transferje, in da bi se izognili povečanju brezposelnosti, ki vpliva na revščino, zagotovili dva ključna ukrepa, to sta čakanje na delo in odreditev dela s skrajšanim delovnim časom. Minister Janez Cigler Kralj poudarja, da se bodo na stiske in potrebe ljudi še naprej aktivno odzivali in predlagali ukrepe, ki zmanjšujejo revščino. Ocenjujejo, da so s predlaganimi zaščitnimi ukrepi pomembno prispevali k omejevanju škodljivih posledic epidemije na trgu dela, zajezili obseg priliva v brezposelnost in zagotovili delavcem ustrezno raven socialne varnosti. Predvsem zaradi vseh sprejetih ukrepov trg dela ni prizadet v tolikšni meri, kot bi bil, če država ne bi posredovala. "Doslej smo ohranili skoraj 300.000 delovnih mest. Z enkratnim solidarnostnim dodatkom smo zajeli različne skupine prebivalstva, med njimi več kot 300.000 upokojencev. Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov so prejele tudi druge ranljive skupine, in sicer vsi upravičenci do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka. Upravičenost do denarne socialne pomoči smo zagotovili tudi tistim, ki sicer zaradi lastništva premoženja do denarne socialne pomoči ne bi bili upravičeni," pojasni minister.

Do konca septembra je ministrstvo v skladišča Rdečega križa in Slovenske karitas dobavilo 1781 ton različnih prehranskih izdelkov (mleko, riž, moka, olje, konzervirana zelenjava, testenine) in s tem povečalo količino dobavljenih prehranskih izdelkov s prvotnih 3241 ton na 3968 ton.

V teku je javni razpis za sofinanciranje projektov za pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalcev zaradi epidemije covida-19 in zmanjševanju njenih posledic. V okviru javnega razpisa, za katerega se predvideva sofinanciranje predvidoma 14 projektov, je prispelo 135 vlog oziroma prijav. Namen javnega razpisa je izvedba projektov, ki bodo zagotavljali inovativne pristope za odpravljanje socialnih stisk, v katerih so se znašle ranljive skupine zaradi pojava epidemije.