Urška Mlinarič
Že več mesecev je največja težava zdravstva v boju s covidom-19 pomanjkanje kadra. A nenehno je prisotna tudi skrb za nabavo zadostne količine osebne varovalne opreme, ki je nujna, da so zdravstveni delavci čim bolje zaščiteni pred okužbo na delovnem mestu. Če je bil spomladi, v času prve razglašene epidemije, zavod za blagovne rezerve tisti, ki je skrbel za centralno nabavo opreme in jo je tudi moral zagotavljati javnim zdravstvenim zavodom in socialnovarstvenim zavodom, med katere sodijo tudi domovi za starejše, so s preklicem prvega vala epidemije, od 1. junija zavodi spet dolžni sami zagotavljati opremo.
In to se ni spremenilo, čeprav je 19. oktobra vlada ponovno razglasila epidemijo in je bil aktiviran državni načrt. V zavodu za blagovne rezerve pojasnjujejo, da je vlada sklenila, da ni potrebe, da bi se sprostile blagovne rezerve, saj so "trenutne razmere na svetovnem trgu ponudbe zaščitne opreme stabilne". A v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in domovih za starejše, kjer bi morali imeti enomesečne zaloge, pravijo, da čeprav jim uspeva zagotavljati vsaj nekajtedenske zaloge, pri določenih izdelkih vendarle občasno primanjkuje zadostnih količin; zlasti veliko je povpraševanje po nitrilnih rokavicah, katerih cena je, kot so povedali v Zdravstvenem domu Ljubljana, od marca poskočila za 300 odstotkov.
V marsikateri bolnišnici in zdravstvenem domu na svetovnem trgu tudi ne dobijo mask FFP3. "Zato uporabljamo maske FFP2 z vizirji," je za Večer povedal Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego v mariborskem zdravstvenem domu, kjer imajo v primerjavi z lanskim devetmesečjem za več kot sto odstotkov višje stroške zaradi nabave dodatne zaščitne opreme; cene zaščitne opreme so pri njih od pomladi v povprečju višje za 50 odstotkov.
Centralno naročanje večjih količin bi bilo cenejše
Ponekod, tudi v domovih za starejše, imajo tako kot pri rokavicah težave tudi pri nabavi zaščitnih halj. Tako so v večini zdravstvenih zavodov, na katere smo se obrnili, na vprašanje, ali menijo, da bi bilo bolje, da bi nabava zaščitne opreme potekala centralno preko države, odgovorili pritrdilno. Centralno naročanje in hkratno naročanje večjih količin opreme bi slednjo tudi pocenilo, so zapisali v Splošni bolnišnici Novo mesto, kjer imajo sicer trenutno za kar tri mesece zaščitne opreme. Obenem so iz Zdravstvenega doma Ljubljana dodali, da čeprav bi bila centralna državna nabava bolj smotrna, "se zdi smiselno, da nabavlja vsak zase, saj nabava na nivoju države ni najbolje organizirana".
V UKC Ljubljana že ves čas, tudi med prvo epidemijo, sami skrbijo za nabavo opreme, v murskosoboški bolnišnici, kjer pravijo, da nimajo vse zaščitne opreme za optimalno zaščito zaposlenih, računajo na nižje cene v okviru skupnega javnega naročila zaščitne opreme preko Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, v katerem je deset splošnih bolnišnic. V vseh pa izpostavljajo, da jim država za zaščitno opremo ni povrnila še nobenih stroškov, kar so dobili, je povrnitev stroškov za covid brise.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je v sredo sicer dejal, da lahko zdravstveni zavodi v primeru začasnega pomanjkanja opreme dobijo opremo iz državnih zalog, kjer pa so tudi sami v fazi nabave. Koliko zaščitne opreme imajo zdaj v zalogi, niso odgovorili, ker da je ta podatek tajen. A je dovolj zgovorno, da v tem času poteka pregled 38 ponudb, ki so prispele na oktobra zaključen javni razpis, s katerim želijo zapolniti trimesečne zaloge medicinsko-tehničnih pripomočkov in zaščitne opreme.
KPK: Pri nabavi zaščitne opreme korupcijska tveganja
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je v temeljitem tematskem nadzoru nabave zaščitne opreme v prvem valu epidemije v zavodu za blagovne rezerve in drugih institucijah, vpletenih v nabavo, ugotovila različna korupcijska tveganja pa tudi sume kršitev zakonov. V postopkih nabave predvsem mask in ventilatorjev so zaznali netransparentnost, nejasnost in nesledljivost postopkov in tudi neenako obravnavo tako ponudnikov kot kasneje po sklenitvi pogodb partnerjev v nabavi, je povedala Katja Mihelič Sušnik, vodja službe za nadzor in preiskave v komisiji. Proti določenim osebam bodo zato še v tem mesecu sprožili preiskave, njihova imena pa bodo sporočili javnosti po tem, ko jih bodo seznanili z uvedbo preiskave, je povedal predsednik KPK Robert Šumi. Primere, kjer so zaznali sume kršitev zakonodaje z drugih področij, bodo predali policiji, računskemu sodišču, državni revizijski komisiji ...
Šumi je potrdil, da se je nanje po pomoč obrnil tudi žvižgač Ivan Gale, ki je bil kot zaposleni na zavodu za blagovne rezerve v okviru nadzora prav tako pod drobnogledom KPK. Ta bo, tako Šumi, preverila vzročne povezave med njegovimi razkritji domnevnih nepravilnosti in kasnejšo odpovedjo delovnega razmerja.
Ocenjena vrednost razpisa je 37 milijonov evrov, pri čemer želijo nabaviti skoraj pol milijona mask FFP3, deset milijonov kirurških mask, 7,7 milijona nitrilnih rokavic, 4,2 milijona rokavic iz lateksa, 2,8 milijona predpasnikov z rokavi, razkužilo in še nekaj druge zaščitne opreme. Ali jim bo opremo tudi uspelo dobiti, bo jasno v prihodnjih tednih.
Monitorje so si izposodili
A v nekaterih bolnišnicah se spopadajo tudi s pomanjkanjem medicinske opreme. Na Golniku, kjer so sicer naročili dodatne monitorje, ki sodijo k vsaki intenzivni postelji, so si od zasebnika začasno sposodili štiri, od ljubljanskega UKC pa so si deset ventilatorjev sposodili v UKC Maribor. Država je za določeno število ventilatorjev SiriusMed R30, ki jih je strokovna skupina označila za pogojno uporabne, dokupila potrebno opremo, a v bolnišnici Murska Sobota, kjer jih uporabljajo za bolnike s covidom, opozarjajo, da so manj zanesljivi, zato morajo biti zdravstveni delavci nenehno na preži. V mariborskem kliničnem centru pa teh ventilatorjev ne uporabljajo, saj kljub dokupljenim vlažilcem nimajo nadzora nad ogljikovim dioksidom v izdihanem zraku. Kdaj, če sploh, bo v uporabi 46 ventilatorjev Bellavista, ni znano, saj dobavitelj Gorenje Hisense še ni priskrbel ustreznih potrdil, zato tudi še nimajo dovoljenja Agencije za zdravila in medicinske pripomočke za uporabo.
V domovih za starejše, tako predsednica Skupnosti socialnih zavodov Valerija Lekič Poljšak, imajo v povprečju zalog osebne varovalne opreme za tri tedne, marsikateri dom pa bodo dodatni stroški zanjo spravili v rdeče številke. Država jim sicer s petim protikoronskim zakonom poskuša pomagati, a je vprašanje, kdaj bo finančna pomoč prišla. Merila, ki bodo podlaga za sofinanciranje enomesečne zaloge zaščitne opreme iz proračuna ali evropskih sredstev, so šele v izdelavi. Prav tako še niso znana merila, po katerih bo država domovom, ki bodo imeli med junijem letos in koncem prihodnjega leta vzpostavljene sive in rdeče cone, sofinancirala zaščitno opremo za delavce v njih.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
