V obdobju poplave informacij je potrebne vedno več kritične medijske pismenosti, da ločimo prave od napačnih ali celo lažnih informacij, so ugotavljali udeleženci današnje razprave Zavoda PIP na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor o medijski pismenosti. Za njeno krepitev si sicer že nekaj časa prizadeva tudi Evropska unija.
Prizadevanja Bruslja v tej zvezi je mogoče razbrati iz akcijskega načrta za podporo okrevanju in preoblikovanju medijskega in avdiovizualnega sektorja, akcijskega načrta za digitalno izobraževanje 2021-2027 in akcijskega načrta za evropsko demokracijo.
Da se Evropska unija zelo zavzema za krepitev medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja, je povedala evropska poslanka Irena Joveva, a dodala, da lahko v praksi naredi le toliko, kot je v njeni pristojnosti.
Opozarja lahko na pomen in namen medijske pismenosti, o čemer debate v Evropskem parlamentu tečejo že vse od leta 2008, še posebej pa zaradi razvoja tehnologije in povečane uporabe družbenih omrežij v zadnjih letih, saj se z njimi povečuje tudi obseg dezinformacij in lažnih novic.
Medijsko pismena oseba je tista, ki razmišlja kritično
"Medijska pismenost je nujna veščina, ki jo mora osvojiti vsak posameznik, saj to omogoča kritično presojo in ocenjevanje pridobljenih informacij ter razlikovanja med tem, kaj je res in kaj ne," je dejala Joveva, ki bi se ji zdelo prav, da bi bila medijska izobraževanja že del osnovnošolskih učnih procesov.
Ob tem se zaveda, da je področje izobraževanja v pristojnosti držav članic, kljub temu pa bi EU, če ugotavlja pomanjkljivosti v izobraževalnih programih, po njenem mnenju morala imeti možnost ustreznega ukrepanja. V zadnjih dveh letih je bilo po njeni oceni narejenega veliko v to smer, najpomembnejše pa je ustanavljanje evropskega izobraževalnega programa in akcijskega načrta za digitalno izobraževanje.
Po besedah ustanoviteljice otroškega spletnega časopisa Časoris Sonje Merljak Zdovc je medijsko pismena oseba tista, ki razmišlja kritično. Nič ne pomaga, če poznamo vse načine prepoznavanja propagande, manipulacije, zavajanja in lažnih novic, če pred tem najprej ne pomislimo na to, da obstaja možnost, da je pri kakšni od informacij, na katere naletimo, kaj narobe, je dejala.
"To se ponavadi vprašamo, če je novica preveč lepa in pozitivna. Je pa seveda pomembno, da se to znamo vprašati tudi, kadar je novica zelo negativna. Tudi takrat je lahko zavajajoča in lažna," je opozorila Merljak Zdovčeva. Po njenih besedah so prav tiste novice, ki vplivajo na čustva in prepričanja in se poigravajo z našim znanjem, pa tudi s predsodki, lahko najbolj učinkovite.
Osnovna valuta vsakega medija je zaupanje in verodostojnost
Odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik pa je poudaril, da je osnovna valuta vsakega medija zaupanje in verodostojnost, kar ljudem zagotavlja, da bo tisto, kar preberejo, slišijo ali vidijo, stalo danes, jutri, čez nekaj dni in tudi čez nekaj mesecev.
"Ko medij začne izgubljati verodostojnost, ko ga najdejo na laži ali pa je novico za ceno čim hitrejše objave popačil, zmanipuliral ali slabo preveril, lahko na dolgi rok izgubi vsaj tistega najbolj kritičnega bralca, poslušalca ali gledalca," je dejal Stepišnik.
Ob tem je spomnil, da je tekma novinarstva s časom, torej biti prvi in ekskluziven ter informacijo do javnosti spraviti čim hitreje in tudi čim bolj udarno, nekaj, kar je del novinarskega posla že dolgo časa, a so marsikdaj v tej tekmi žrtvovani novinarski in uredniški standardi.
V tej tekmi so mediji po njegovem mnenju izgubili veliko verodostojnosti, zato ga skrbi, da jih je tudi v Sloveniji veliko v tej globalni tekmi podleglo. Vseeno meni, da je še vedno dovolj tudi takih, ki stojijo na braniku novinarske profesionalnosti in se v to dirko s časom, ki pomeni počasno erozijo novinarskega poklica in verodostojnosti uredniškega delovanja, niso spustili, ali pa so še pravi čas potegnili ročno zavoro.
