Trenutni zakon je bil sprejet pred osemnajstimi leti. Bil je delno razveljavljen in dopolnjevan s sodbama ustavnega sodišča in z drugimi zakoni, spremenjen pa v letih 2006, 2012 in 2016. "Sedanja zakonodaja je zastarela in utemeljena na konceptih iz analognega obdobja," je pojasnila državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina. Zastarelost seže do stopnje, ko določenih zakonskih določb ni mogoče izvajati, opozarjajo na ministrstvu, ki ga od marca vodi Zoran Poznič. V zadnjih mesecih so oblikovali novo strokovno skupino, ki je pomagala pri pripravi sedanjega predloga. Diplomirana novinarka in doktorica komunikologije svari pred pričakovanji, da lahko zakon o medijih razreši vse zagate sodobne medijske krajine: "Naša cilja sta posodobitev zakona in zagotoviti, da bo operativen." Predlog bo v javni razpravi do konca poletja.
Kaj naj bo medij?
"Začeli smo prenovo definicije medijev," je dejala sekretarka, da njihov predlog ponuja prepoznavo vseh oblik medijev - ne glede na tehnologijo prenosa vsebin; gre za dejavnosti, ki s posredovanjem informacij širšim množicam z namenom obveščanja, razvedrila ali izobraževanja ustvarjajo prihodke. Taka definicija želi izključiti primere, ko posamezniki ali pravne osebe izvršujejo svobodo izražanja z razširjanjem vsebin, a tega ne opravljajo kot dejavnost na trgu, denimo bloge, ki avtorjem ne prinašajo prihodkov, ter posamezne zapise na družbenih omrežjih, so pojasnili na ministrstvu.
Pri povezovanju presoje pluralnosti, dostopnosti
Predlog novele zakona o medijih vključuje tudi lažje izvajanje določb o lastni produkciji in glasbenih kvotah, katerih višina pa se ne spreminja. Drugačen je tudi pristop k regulaciji koncentracije lastništva medijev, pri kateri naj bi bila po novem ključna presoja učinkov povezovanja akterjev na medijskem trgu na pluralnost, raznolikost in dostopnost medijskih vsebin.
Hkrati na kulturnem ministrstvu vzporedno in ob medresorskem sodelovanju pripravljajo novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki bo skladno z evropskimi podlagami zajela tudi platforme za izmenjavo videov. S finančnim ministrstvom sodelujejo pri pripravi osnutka ureditve obdavčitve digitalnega oglaševanja. "Čeprav enotnih EU-politik na tem področju še ni, se nam zdi pomembno, da ne čakamo. S tem lahko tudi pospešimo oblikovanje EU-rešitev," je Tanja Kerševan Smokvina opisala prepletenost zakonodaje.
Nova definicija medijev
Sankcije v primeru kršitve prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti v novinarskih prispevkih
Prenovljen sistem javnih podpor za medijske vsebine, s poudarkom podpore preiskovalnemu, kritiškemu in lokalnemu dopisniškemu novinarstvu
Enakopravnost in spoštovanje
Državna sekretarka je zatrdila, da bo noveliran zakon s prednostnimi kriteriji, ki vključujejo tudi zagotavljanje visokih profesionalnih in etničnih standardov novinarskega dela, ponudil zadostno podlago, da se ne bo sofinanciralo medijev, ki bi bili kaznovani zaradi širjenja sovražnega govora in spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti. "S prenovo želimo zakon narediti terminološko dosleden, umakniti določbe, ki niso bile in niso ne učinkovite ne smiselne, ter okrepiti tiste, ki so potrebne, z možnostmi sankcij in ukrepanja." Tanja Kerševan Smokvina med slednje šteje tudi področje, ki se ga v javnosti prepoznava kot sovražni govor. Zakon že zdaj prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti tako v oglasnih kot novinarskih vsebinah, a predvideva sankcije le v primeru tovrstnih kršitev pri oglaševanju. "Sledimo okviru iz ustave in uvajamo ukrepe, ki jih bo imel inšpektor na voljo, če bo odkril ali prepoznal nezakonite vsebine: od odredbe odstranitve do stopnjevanja glob, ki v izhodišču niso zelo visoke," je pojasnila državna sekretarka, da se zavedajo, da bo možnost pritožbe vodila tudi do prepotrebnega oblikovanja sodne prakse na tem področju. "Vključili smo tudi element samoregulacije oziroma koregulacije po vzoru ureditve varstva potrošnikov glede zavajajočega ali nedostojnega oglaševanja. Tako bo medijski inšpektor lahko reprezentativna strokovna združenja pri odločanju zaprosil za mnenje," je opisala zapolnitev sedanje zakonske praznine. Četudi novela ne predvideva posvetovanja tudi z uradom varuha človekovih pravic ali zagovornika načela enakosti, državna sekretarka pravi, da ta možnost ni izključena, hkrati se bo inšpektor za medije sam odločil o morebitni prijavi na policijo, saj medijska ureditev ne posega in niti ne izključuje drugih odgovornosti.
Pri tem na ministrstvu za kulturo zagotavljajo, da upoštevajo pomen dela medijskega inšpektorata, ki ga trenutno predstavlja zgolj ena inšpektorica. Leta 2016 je bilo v razvid medijev vpisanih 2030 subjektov. "Nedvomno je eno, kar se zapiše v zakon, drugo pa, kako se poskrbi za implementacijo. Zato imamo namen kadrovsko okrepiti tudi inšpektorat, okrepiti pa bo treba tudi direktorat za medije, ki bo prevzel številne nove naloge," je pojasnila Tanja Kerševan Smokvina.
