Mini socialna reforma: Brezposelni tudi ob socialno pomoč

"V Sloveniji imamo nepregleden in zelo birokratsko zapleten sistem socialnih in družinskih transferjev, ki je obremenjen z administrativnimi postopki. Želimo ga narediti preglednejšega in pravičnejšega predvsem za upravičence do družinskih in socialnih transferjev, na drugi strani pa tudi za strokovne delavke in delavce v centrih za socialno delo," je minister Janez Cigler Kralj na tiskovni konferenci pojasnil ​razloge za malo socialno reformo, ki bo družinsko politiko ločila od socialne.

V ZPM zadovoljni, Levica ima pripombe

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je namreč že pripravilo in tudi poslalo na vlado osnutke novel zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ter zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Med pomembnejšimi novostmi je predlog, da centri za socialno delo, ko bodo odločali o pravici do otroškega dodatka, državne štipendije ter subvencioniranega vrtca, malice in kosila, ne bi več ugotavljali premoženja, temveč le še dohodek. Bo pa ugotavljanje premoženja in dohodka ostalo pri preverjanju upravičenosti do socialne pomoči.

V ZPM Ljubljana Moste - Polje se strinjajo, da se otroški dodatek popolnoma izvzame iz socialnih transferjev, ker njegov namen ni osnovna socialna varnost, ampak pomeni boljše možnosti za zdrav razvoj in enake možnosti otroka. Pozdravljajo tudi predlog, da se otroški dodatek ne upošteva kot dohodek pri odločanju o državni štipendiji.

Po novem naj se otroški dodatek tudi ne bi več všteval v dohodke, ki se upoštevajo pri odločanju o upravičenosti do drugih transferjev. To naj bi omogočilo pravičnejšo obravnavo polnoletnih dijakov pri državnih štipendijah. Med predlaganimi spremembami je tudi širitev kroga upravičencev do državne štipendije, in sicer tako, da se dodata sedmi in osmi dohodkovni razred.

V Levici pa opozarjajo, da se ministrstvo ni odločilo niti za minimalni dvig državnih štipendij, ampak raje predlaga uvedbo državnih štipendij za dijake in študente iz bogatih družin. Vlada bo namreč devet milijonov evrov namenila za štipendije za dijake in študente iz družin, ki dosegajo do 1053 evrov neto dohodka na družinskega člana, kar pomeni, da bodo po novem državne štipendije prejemale tudi družine, ki se ponašajo s 4000 evri in več neto dohodka.

Prav tako naj bi se poenostavila pravila upoštevanja dohodka, in sicer tako, da bi se primarno ugotavljal materialni položaj na podlagi dohodkov iz preteklega leta, izjemoma pa tekoči dohodek (povprečje dohodkov zadnjih treh mesecev). V dohodek se ne bi upoštevala kadrovska štipendija in študentsko delo do višine minimalne plače. Pomembna sprememba naj bi bila še, da bi lahko upravičenec v času priznane pravice, če bi se bistveno poslabšal njegov materialni položaj, zaprosil za nov izračun, pri čemer bi se upošteval tekoči dohodek.

​Spremembe se obetajo tudi za brezposelne

Minister je prav tako napovedal, da se bo s predlaganimi spremembami povečala socialna varnost posebno ranljivih skupin in starejših. Pravica do varstvenega dodatka naj bi se podaljševala po uradni dolžnosti, kar pomeni, da bi morala starejša oseba vložiti zgolj prvo vlogo za priznanje pravice. Starejšim, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči in hkrati do varstvenega dodatka, bi priznali tudi pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Med predlogi pa je tudi, da se denarna socialna pomoč obvezno izplača v naravi, in ne v denarju, če otroci ne obiskujejo osnovne šole, je povedal minister. Družinam, ki po osnovni šoli otrok ne bodo poslale v srednjo šolo, pa bi se otroški dodatek znižal za tretjino.

Obeta se kar nekaj sprememb tudi na trgu dela. Iskalcem zaposlitve, ki so v evidenci brezposelnih dlje kot šest mesecev, se bo po novem predlogu lahko ponudila zaposlitev, ki ustreza dve stopnji nižji izobrazbi od njihove (zdaj velja za ustrezno izobrazbo brezposelnih, ki so na zavodu dlje kot tri mesece, za eno stopnjo nižja izobrazba). Ob morebitni neaktivnosti pri iskanju zaposlitve pa se ukinja tudi sedanje dvostopenjsko ugotavljanje kršitev. "Nekdo, ki zlorablja vpis v evidenco brezposelnih, se ne more ponovno prijaviti na zavod naslednjih šest mesecev, prav tako pa ne more biti upravičen do denarne socialne pomoči," je poudaril minister. Vpis v evidenco je namreč tudi podlaga za socialno pomoč. Po drugi strani se za nekatere posebno težko zaposljive skupine podaljšuje možnost vključitve v javna dela z dveh na štiri leta, kar je, kot je dejal minister, pomembno predvsem za starejše brezposelne, ki se veliko težje zaposlijo.

Namesto dodatka za delovno aktivnost se uvaja nova spodbuda v obliki neupoštevanja plačila za opravljeno delo do zakonsko določene višine. Predlagano je, da se prejemek, ki ga odrasla delovno aktivna oseba prejme zaradi delovne aktivnosti, zmanjša za 35 odstotkov prejetega dohodka, vendar največ v višini 205 evrov in najmanj v višini malenkost nad 104 evre.

"Te družine morda trenutno sicer res dobijo zgolj nekaj deset evrov več, vendar jim ni treba skrbeti za dodatno zdravstveno zavarovanje, kar za njih pomeni ogromno. Kot primer: štiričlanska družina z dvema otrokoma (enim v vrtcu) bi prejela za 100 evrov manjši dohodek. Želeli bi, da bi pristojni pri snovanju sprememb imeli predstavo, da za številkami in izračuni stojijo resnične osebe oziroma družine," pravijo v ZPM Ljubljana Moste - Polje.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa opozarjajo, da so predlagani zakoni šli mimo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) in torej niso usklajeni med socialnimi partnerji. "Predlogov še nismo podrobneje proučili, a glede na povedano ne verjamem, da je kaj od naših stališč, ki smo jih sprejeli junija in poslali ministrstvu, vključeno," pravi Lidija Jerkič, predsednica ZSSS.

Minister pa pojasnjuje, da so jih na začetku povabili k sodelovanju v strokovnih skupinah, a to se ni udejanjilo, ker so sindikati spomladi zapustili ESS. So pa vrata za socialni dialog odprta, je zatrdil Cigler Kralj in dodal, da so, če to ne bo vplivalo na časovnico sprejemanja zakonodaje - državni zbor naj bi jo obravnaval že prihodnji teden -, pripravljeni na usklajevanja in pripravo dopolnil, ki bi jih vložili.