Zunanji ministri Slovenije, Hrvaške in Italije, Anže Logar, Gordan Grlić Radman in Luigi Di Maio, so na Brdu pri Kranju podpisali skupno izjavo o tristranskem sodelovanju v severnem Jadranskem morju. Dokument je po Logarjevih besedah temelj za okrepitev sodelovanja na področjih, ki so ključnega pomena za vse tri države.{infobox-quote_full}160323{/infobox-quote_full}
Večjo pozornost prisotnih medijev je sicer vzbudilo usklajeno zanikanje slovenskega in hrvaškega zunanjega ministra tako imenovanega non-paperja, neformalnega dokumenta o razmerah na Zahodnem Balkanu, ki naj bi bil po nekaterih virih nastal v kabinetu slovenske vlade. Non-paper, ki ga je prejšnji teden objavil portal Necenzurirano, naj bi govoril o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu in celo predvidel razpad Bosne in Hercegovine, katere deli bi pripadli Hrvaški in Srbiji. Grlić Radman je na tiskovni konferenci dejal: "Na Hrvaškem ne poznamo nobenega non-paperja. Poznamo le non-paper, ki je zdaj že dokument, o spremembah volilnega sistema v Bosni in Hercegovini. Temu so se pridružile tudi Slovenija in še tri države." Dodal je, da ni mogoče govoriti o nobenem drugem non-paperju, saj se je tudi predsednik slovenske vlade Janez Janša ogradil od njega. Po mnenju hrvaškega zunanjega ministra gre pri tem non-paperju za "spine, ki hočejo zmanjšati vrednost hrvaškega non-paperja". Podobno zanikanje je prišlo iz Logarjevih ust: "Non-paper predsednika vlade Janše, ta demonski papir, ne obstaja. Obstaja le dokument, ki ga je pripravila Hrvaška."
Hrvaški gost se je Janševi vladi posebej zahvalil za podporo pri vključevanju njegove države v schengensko območje in evrsko skupino. Slovenija namreč temu članstvu ne nasprotuje in ga tudi ne pogojuje s spoštovanjem arbitražne razsodbe. Te namreč Hrvaška ne priznava. Na novinarsko vprašanje, ali je bil v zadnjem času dosežen napredek pri reševanju mejnega vprašanja, po poročanju STA ministra nista odgovorila.
Logar je sicer po podpisu izjave izrazil veselje, da so zaključili prvo etapo skupnega sodelovanja treh držav v severnem Jadranu. "S podpisom skupne deklaracije smo vzpostavili temelje za okrepitev medsebojnega sodelovanja na področjih, ki so za vse tri države ključnega pomena," je poudaril. Kot je dejal, so se s kolegoma iz Hrvaške in Italije seznanili s konkretnimi predlogi za sodelovanje, med drugim za okrepljeno sodelovanje severnojadranskih pristanišč ter skupno promocijo jadranske plovne poti. "Jadransko morje kot polzaprto morje z veliko gostoto pomorskega prometa z zelo občutljivim ekosistemom zahteva tesno sodelovanje vseh treh obalnih držav," je poudaril Logar. Dodal je, da so v času dogovarjanja o skupni izjavi razrešili vsa izpostavljena odprta vprašanja.
Tristransko sodelovanje držav severnega Jadrana se je začelo lani z napovedjo Hrvaške in Italije, da bosta v Jadranskem morju razglasili svoji izključni gospodarski coni; o nameri sta obvestili Ljubljano. Slovenija po odločitvi arbitražnega sodišča sicer nima pravice do razglasitve lastne izključne gospodarske cone na morju. Hrvaška je februarja svojo cono že razglasila, v Italiji postopek še poteka. Državi bosta z razglasitvijo con dobili pravico do gradnje umetnih otokov v Jadranu ter izkoriščanja energije morja in vetra. Slovenska stran ob tem poudarja, da razglasitev izključnih gospodarskih con Hrvaške in Italije ne sme prejudicirati pravic Slovenije, ki jih ima po mednarodnem in evropskem pravu.
