Ministrica Vrečko ob koncu leta z omembo dosežkov in zahvalo

STA, A.L.
31.12.2023 11:29

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v novoletni poslanici izpostavila dosežke ministrstva v iztekajočem se letu.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V letu 2023 je ministrstvo po navedbah Vrečko nadaljevalo dialog z deležniki, širilo pravice samozaposlenih in premikalo investicijske projekte, ki da so vrsto let ostajali nedotaknjeni.
Andrej Petelinšek

Ob zakonodajnih predlogih in programskih dokumentih je omenila obujeno investicijsko dejavnost ter predstavitev Slovenije kot častne gostje frankfurtskega knjižnega sejma. Vsem se je tudi zahvalila za prispevek k bogatenju kulture.

V letu 2023 je ministrstvo po navedbah Vrečko nadaljevalo dialog z deležniki, širilo pravice samozaposlenih in premikalo investicijske projekte, ki da so vrsto let ostajali nedotaknjeni.

Omenila je, da je veljati začel novi zakon o RTV Slovenija in do so na ministrstvu za javno obravnavo pripravili tudi osnutek novega zakona o medijih. S novelo zakona o javni rabi slovenščine bodo vse naprave "končno spregovorile v slovenščini", je dodala.

Spomnila je tudi na predstavitev strategije za muzeje in galerije in na novi nacionalni program za kulturo, dotaknila pa se je tudi po njenem prepričanju uspešne predstavitve Slovenije kot častne gostje frankfurtskega knjižnega sejma z vsemi spremljajočimi dogodki.

"V novem letu zajemimo vsak trenutek z odprtostjo in pogumom, ki nas vodi k raziskovanju in ustvarjanju skupnih poti. Zato naj bo naša pot solidarna in ustvarjalna. Naj bo polna medsebojnega spoštovanja, sodelovanja in povezanosti," je medtem ministrica zaželela za 2024.

Na dosežke v iztekajočem se letu so na ministrstvu v zadnjih dneh spomnili tudi v nizu objav na družbenih omrežjih. Med drugim so npr. zapisali, da je trenutno v teku 60 investicij v kulturno dediščino in javno kulturno infrastrukturo po vsej Sloveniji.

Tako se izvajajo projekti trajnostne obnove Pilonove galerije v Ajdovščini, gradu Črnomelj in črnomaljskega mestnega jedra, Muzeja prevozništva in tovorništva v Divači ter Kulturnega inkubatorja Štanjel na Krasu.

Poteka tudi obnova gradov Podsreda in Podčetrtek na Kozjanskem, gradu Ormož in spremljajočega parka, garnizije Postojna v okviru Notranjskega muzeja Postojna, dvorca Radlje v Radljah ob Dravi, stare železarne Ravne na Koroškem, dvorca Jelšingrad v Šmarjah pri Jelšah in gradu na Kozlovem Robu pri Tolminu.

V okviru načrta za okrevanje in odpornost so na ministrstvu zagnali tudi pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenih dovoljenj za obnovo gradov Turjak in Negova, Prešernove domačije v Vrbi, Kulturnega doma Črnomelj, gradu Fužine in Ptujskega gradu.

Začenjajo se tudi obnove vile Rafut v Novi Gorici, gradu Grad na Goričkem, gradu Bistre pri Vrhniki in Galerije Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki, nadaljujejo pa se gradnje novih prostorov Arhiva Republike Slovenije na Roški cesti v Ljubljani, enote za Prekmurje Pokrajinskega arhiva Maribor v Murski Soboti, zunanjega amfiteatra SNG Nova Gorica in kulturnega središča Center Rotovž v Mariboru.

Tik pred zaključkom je medtem projekt Interpretacijsko informativni center območja Natura 2000 Auerspergova železarna Dvor.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta