Ministrica Valentina Prevolnik Rupel, ki na vprašanja novinarjev ni odgovarjala, je po sestanku dejala, da se v večini rešitev strinjajo, razlikujejo pa se v procesu, kako priti do cilja. Naštela je, da so se pogovarjali o skrajševanju čakalnih dob, sistemu koncesij, interventnem zakonu in o osebah, ki nimajo izbranega osebnega zdravnika. "Kjer so naši cilji enaki, da mora vsak državljan Slovenije imeti dostop do izbranega osebnega zdravnika, mora imeti možnost, da se opredeli, če to želi," je pojasnila.
Predstavnik iniciative Jaša Jenull pa je dejal, da je bil sestanek konstruktiven, saj so se pogovarjali o problemih in potencialnih rešitvah. Meni, da so prepoznali iste ključne probleme slovenskega zdravstva, "imamo pa mogoče različne poglede na to, po kako hitrem postopku, kako nujno in kako direktno je treba te probleme nasloviti".
Ministrici so sicer predlagali, da nekatere člene interventnega zakona, ki so ga pripravili v iniciativi, vključijo v interventni zakon ministrstva. V prihodnjih dneh pa bodo k temu pozvali tudi poslance, koalicijske partnerje in vlado.
Govora tudi o pacientih brez izbranega zdravnika
Med drugim predlagajo dvig meje, pri kateri lahko zdravniki v primarnem zdravstvu zavrnejo pacienta, za vse paciente, ki jih obravnavajo nad glavarinskimi količniki, pa morajo biti zdravniki ustrezno nagrajeni. "Nesprejemljivo je, da zaradi prenizko postavljenih količnikov oziroma praga zavrnitev 140.000 ljudi nima osebnega zdravnika," je bil kritičen Jenull.
Tudi predstavnik iniciative Dušan Keber je izpostavil problem bolnikov brez izbranega zdravnika. "Če je do tega problema prišlo čez noč, ko je nek minister znižal normative za delo družinskih zdravnikov, je po naši presoji, in to smo zapisali v zakon, možno ta problem tudi čez noč rešiti," je prepričan.
V iniciativi predlagajo omejitev dvojnih praks in določitev začasnih delovnih normativov za zdravnike in zdravnice na sekundarni ravni, na podlagi dejansko opravljenega dela in prevetritev dovoljenj za popoldansko delo. Vzpostaviti je treba tudi akcijske načrte za reševanje čakalnih vrst, kamor je treba aktivno vključiti direktorje bolnišnic in zdravstvenih ustanov, vodje oddelkov in zdravnike.
Glede premije dopolnilnega zavarovanja na različnih bregovih
Predlagajo še standardizacijo koncesijskih pogodb, ki bi "morale biti napisane na način, da se preprečuje možne zlorabe, kadrovsko plenjenje in dobičkarstvo na področju zdravstva".
V iniciativi ob tem zagovarjajo, da bi se premija dopolnilnega zavarovanja prenesla v proporcionalni davek. Keber je dejal, da se s tem strinja tudi ministrica. "Nismo se pa strinjali o tem, zakaj tega ni možno storiti danes. Nobenega razloga ni, celo lažje bi bilo izvesti ta ukrep, ampak očitno so, bom rekel, politične silnice in drugi vplivi tudi s strani finančnega ministrstva taki, da to zaenkrat preprečujejo," je opozoril.
Jenull je ob koncu dejal še, da so za njihov interventni zakon že zbrali 5000 overjenih podpisov, ki so potrebni, da ga vložijo v zakonodajni postopek.
