Tina Recek
"V času koronavirusa smo ugotavljali, da ljudje nimajo dostopa do svojega izbranega zdravnika. Verjeli smo, da se bo po končani epidemiji to izboljšalo. A vedno znova smo dobivali pobude s tega področja. Zato smo se odločili, da bomo izvedli celovito analizo dostopnosti ambulant splošne in družinske medicine v Sloveniji," je danes uvodoma dejal varuh človekovih pravic Peter Svetina po prvem srečanju z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Na sestanku sta obravnavala več odprtih vprašanji s področja zdravstvenega varstva, Svetina pa je ministrici še predstavil ugotovitve prej omenjene analize.
Klicev se ne vrača
Na podlagi pobud je varuh namreč opravil analizo, v kateri je vsem zdravstvenim domovom, izključujoč koncesionarje, poslal vprašalnik v zvezi z dostopnostjo oziroma dosegljivostjo njihovih ambulant splošne in družinske medicine. Nanj je odgovorilo 46 zdravstvenih domov, kar je skoraj 80 odstotkov. In kakšne so ključne ugotovitve? "Ugotovili smo, da je to, ali nekdo lahko dostopa do osnovnega zdravstva, odvisno od tega, kje živi, kar je povsem nesprejemljivo. Nesprejemljivo je tudi, da telefoni v ambulantah zvonijo v prazno, da se v nekaterih primerih ne vrača klicev, se ne odgovarja na elektronska sporočila. Nesprejemljivo je še, da nimamo neke integrirane zdravstvene obravnave, ampak se ljudi pošilja k različnim izvajalcem, da odpravijo svoje bolezensko stanje, " je nanizal ugotovitve Svetina. Po njegovih besedah so največ težav ugotovili v ljubljanskem zdravstvenem domu. Z direktorico so se tudi že sestali in govorili o možnih napredkih. Kot je še dejal, delovanje ambulant ni odvisno od velikosti zdravstvenih domov. "Imamo zdravstveni dom, kjer v ambulanti A vse funkcionira, v ambulanti B pa nič ne funkcionira," je poudaril Svetina in dodal, da tu je odgovornost vsakega posameznika in njegov odnos do človeka. "Iz vsega tega imam občutek, da je fokus na človeka izgubljen in da je šel v neke druge smeri." Ob tem je še apeliral na zdravstvene domove, naj se odprejo svojim pacientom, da ti lahko pridejo do njih.
Širitev timov z medicinskimi sestrami
Pri varuhu še poudarjajo, da morajo imeti vsi v državi enakovreden dostop do zdravstvenih storitev in biti deležni potrebnih zdravstvenih ukrepov takrat, ko jih potrebujejo. Od ministrstva pričakujejo, da bo pripravilo konkretno časovnico za poenotenje sistema in se bo vsakemu, ne glede, v kateri občini živi, omogočil dostop.
"Imamo zdravstveni dom, kjer v ambulanti A vse funkcionira, v ambulanti B pa nič ne funkcionira"
Ministrica se je najprej zahvalila za posredovana odprta vprašanja in izpostavila, da se bo na njih ministrstvo ustrezno odzvalo in jih obravnavalo. Po njenih besedah je dostopnost prva prioriteta tega mandata, pri čemer je nekatera vprašanja mogoče obravnavati hitreje, nekatere rešitve pa so take, da zahtevajo več časa. Dokončnih rešitev za pereča vprašanja, kot so težave o dostopnosti oziroma opredeljenosti na primarnem nivoju, odzivnost izvajalcev in način komunikacije med pacienti in zdravniki ter čakalne dobe, na ministrstvu še nimajo. Vendar jih ustrezno usklajujejo z vsemi deležniki v zdravstvenem sistemu. "Iščemo inovativne načine, kako pacientu zagotoviti ustrezno oskrbo glede na to, da je kadrovska stiska v zdravstvu. Eden takih je širitev tima na primarni ravni, kjer so time razširili z več diplomiranimi medicinskimi sestrami, s čimer prihaja do drugačne razdelitve odgovornosti in kompetenc," je še dodala.
Varuh se je dotaknil tudi nasilja na ljubljanski psihiatrični kliniki. Pri varuhu so opravili dva obiska, a jih še niso zaključili, saj se vsakič pojavljajo nove pobude. Zato bodo kliniko ponovno nenapovedano obiskali. "Prav z nenapovedanimi obiski lahko ugotovimo dejansko stanje," je dejal Peter Svetina.
Dvom o ustavnosti prepovedi stavke
Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki ga je vlada v petek poslala v državni zbor, v 45. členu ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ministru za zdravje daje možnost odrediti enega ali več začasnih ukrepov. Med začasnimi ukrepi ta člen med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke in druge ukrepe. Ta člen je zmotil nekatere zdravstvene delavce in njihove stanovske organizacije.
Naročanje le preko portala lahko povzroča stisko
Varuh človekovih pravic meni, da bi moralo biti pacientu omogočeno, da lahko sporočila svojemu zdravniku odda 24 ur dnevno vse dni v tednu ter da lahko spremlja njihov status. Prav tako meni, da bi bilo treba poenotiti najdaljši dopustni odzivni čas ambulante na pacientovo sporočilo, oddano preko spletne strani izvajalca ali portala. Pacienti bi morali biti takoj ob oddaji sporočila z avtomatskim odzivnikom obveščeni, v kolikšnem maksimalnem času bo nanj odgovorjeno. Prav tako meni, da naročanje k zdravniku le preko portalov mnogim ljudem, predvsem starejšim in digitalno manj usposobljenim, povzroča številne stiske. Zdravstveni domovi morajo zato nujno izboljšati telefonsko odzivnost ambulant in s tem omogočiti enako dostopnost do zdravstvenih storitev tudi tistim pacientom, ki niso vešči uporabe računalnika.
V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije, kot poroča STA, dvomijo o ustavnosti možnosti prepovedi stavke, kritični so tudi do predvidene možnosti začasne premestitve zdravstvenega delavca. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides pa v členu vidi napoved, da bo država zdravstvo reševala s prisilnim delom. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je napovedala, da bodo o spornem 45. členu interventnega zakona v zdravstvu, ki je zmotil deležnike, premislili in na novo zapisali v nadaljnjem zakonodajnem postopku.
