S koncem junija bi moral začeti veljati 3. a-člen zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je močno razburil mlade zdravnike. Ti opozarjajo na njegove "katastrofalne posledice", saj bi to pomenilo, da mladi zdravniki še po pridobitvi zdravniške licence tri do pet let ne bi smeli voditi svoje ambulante. V vsaki zdravstveni ustanovi bi bil namreč za vsako dejavnost potreben tako imenovani nosilec te dejavnosti, ki mora imeti tri leta delovnih izkušenj še po pridobitvi zdravniške licence na primarni ravni ali celo pet let na sekundarni. "Namigovanje, da zdravnik, ki samostojno zdravi paciente, ni sposoben dojeti, kako tehnično voditi ambulanto oziroma bedeti nad organizacijo dela v timu, ki ga vodi, še tri ali pet let po pridobitvi licence, zveni kot slaba šala," so ogorčeni.
"S tem izgubljamo in demotiviramo mlade zdravnike pri opravljanju njihove službe, kar se nam zdi v situaciji, v kateri je Slovenija že dlje časa - gre za pomanjkanje zdravnikov, zlasti na nekaterih področjih -, nesmiselno in tudi zelo nesorazmerno v primerjavi z drugimi poklici," je v bran mladim kolegom stopila predsednica Zdravniške zbornice dr. Bojana Beovič.
Zakon o zdravstveni dejavnosti je bil sicer sprejet že decembra 2017, a se ta določba še ne izvaja. Najprej je do decembra 2020 veljalo prehodno obdobje, ki so ga nato zamaknili še do konca letošnjega junija. Zdaj je ministrstvo za zdravje rok podaljšalo še do 17. decembra 2022 s tako imenovanim PKP5. To bo znova zgolj zamaknilo uveljavitev tega za mlade zdravnike problematičnega člena.
Maribor: otroci bi čakali še dlje
Uveljavitev sicer ne bo ogrozila večjih ustanov, kjer deluje več zdravnikov iste specialnosti. Tako v UKC Maribor kot v mariborskem zdravstvenem domu ne pričakujejo težav. Bi pa kljub temu lahko povzročila škodo za otroke v Mariboru in okolici z dihalnimi težavami ali alergijami. Edina koncesionarka pediatrinja pulmologinja in alergologinja v tem delu države, dr. Maja Skerbinjek Kavalar, se namreč namerava upokojiti. V svoji ambulanti Čebelica zato že uvaja mlado zdravnico, ki bo letos zaključila specializacijo. A ker gre za sekundarni nivo, bi lahko prevzela njeno ambulanto šele čez pet let. Torej ji tudi zamik uveljavitve na december prihodnjega leta ne bo pomagal. "To pomeni zame še nekaj let dela, kaj pa, če zbolim?" se sprašuje zdravnica, ki ji ne gre toliko za prostore in opremo, v katero je vlagala zadnjih 16 let, odkar ima svojo ambulanto. "Gre za bolnike, ki so navajeni na ambulanto. Po odzivih staršev vidimo, da so tudi večinoma navdušeni in zadovoljni z našo obravnavo in nas priporočajo tudi drugim. Imamo zelo kratko čakalno dobo, za redne preglede le od 3 do 4 tedne. K nam prihajajo ne le iz Maribora in okolice, Slovenske Bistrice, Slovenskih Konjic, veliko bolnikov je iz Prekmurja. Prihajajo iz koroške in celjske regije zaradi pomanjkanja alergologov in predolgih čakalnih vrst, ne nazadnje prihajajo tudi bolniki iz osrednje slovenske regije, obalno-kraške in gorenjske." V času pred epidemijo je pregledala po 300 bolnikov mesečno, sedaj jih zaradi varovalnih ukrepov okoli 200 mesečno. Ker je poleg UKC Maribor, kjer imajo bistveno daljše čakalne dobe, to edina alergološko-pulmološka ambulanta za otroke v mestu, bi bilo njeno zaprtje slaba novica za najmlajše bolnike. Tudi zato, ker bi to podaljšalo že tako predolge čakalne dobe v preostalih ustanovah.
Koroška: brez pediatra lahko ostane 1040 otrok
Največje težave bodo sicer zaradi člena, ki zahteva tri do pet let delovne dobe po licenci za mlade zdravnike, lahko nastale tam, kjer se že tako ali tako spopadajo s pomanjkanjem interesa mladih za zdravniški poklic, v manjših krajih. Kjer se bo upokojil edini zdravnik - pediater, ginekolog, družinski zdravnik, zobozdravnik -, svoje ambulante ne bo mogel predati mlademu kolegu.
V zdravstvenem domu (ZD) Dravograd imajo od lanskega poletja zaposleno mlado specialistko pediatrije Lono Heber, ki je junija lani opravila specializacijo. Ambulanto so ji uredili v prostorih, kjer je deloval rentgen. Za ZD Dravograd je sicer glede na število otrok predvidena ena pediatrinja. "Ob uveljavitvi 3. a-člena bo brez pediatra ostalo okoli 500 oziroma 1040 otrok, saj se bo v začetku prihodnjega leta verjetno upokojila dolgoletna koncesionarka pediatrinja. Ker mlada specialistka pediatrije še ne izpolnjuje pogojev za odgovornega nosilca, bi morala ambulanta zapreti svoja vrata. Pogoj za nosilko dejavnosti bo izpolnila šele leta 2023," pojasni direktor dravograjskega ZD Jožef Studenčnik. In doda, da bi bila za njih to zelo nerodna situacija. Tudi ob podaljšanem roku do decembra 2022 torej. "V Dravogradu bi ostali brez pediatra, so pa tudi pediatri v okoliških zdravstvenih domovih zasedeni. Pred časom so nas tako iz ravenskega kot tudi slovenjgraškega ZD prosili, ali lahko naša pediatrinja pomaga v njihovih ambulantah," še pove direktor.
Diskriminacija na podlagi let
"Ena od večjih pomanjkljivosti tega zakona je, da sploh ni definirano, katere so veščine, ki jih mora tak specialist usvojiti, niti to, kdo mu bo to novo znanje predal. Žal se tako ustvari diskriminacija na podlagi tega, koliko časa si zdravnik in ne katere kompetence imaš, kar je z vidika zdravljenja ljudi popolnoma absurdno," pravi specialist maksiofacialne kirurgije, ki ne želi biti imenovan. In doda: "Zdravnik konča medicinsko fakulteto in specializacijo nekje med 33. in 35. letom. Kasneje pa mora biti še pet let pod nadzorom starejšega kolega v enem od javnih zavodov. Če gre za neko precej ozko usmerjeno specializacijo, ki še nima razširjene mreže po Sloveniji, je tovrstno 'dodatno izobraževanje' večinoma v enem od večjih centrov. Omenjeni specialist tako lahko odide na izvorno mesto, kjer je želel zdraviti ljudi, šele pri štiridesetih letih. Torej se mora na primer nekdo iz Murske Sobote pri štiridesetih z vso družino preseliti nazaj v rodni kraj, partner mora menjati službo in otroci šolo. Verjetno je ta scenarij precej nepraktičen za vse in zato s tem periferne regije izgubljajo kader. Žal so dolgoročne posledice takšnega zakona, da se zdravstvo čedalje bolj centralizira, dostopnost pa zmanjšuje. Tu so na slabšem predvsem pacienti, ki so plačniki tega sistema." (gp)
Pogovarjali smo se tudi s specialistko pediatrije Lono Heber, ki ocenjuje, da določba ni potrebna, glede na to, da se šolajo kar enajst let. "Ne vidim smisla v tem, da po toliko letih izobraževanja ne bi znali samostojno delati. Upam, da to spremenijo, v nasprotnem primeru ne vem, kaj bo to pomenilo za večino mladih specialistov. Ne predstavljam si, kako bodo odpravili manko pediatrov, saj so družinski zdravniki zelo obremenjeni, prav tako nimajo izkušenj pri delu z mlajšimi otroki. Dodatni problem se bo pojavil tudi pri preventivi (sistematski pregledi in podobno)."
Ptuj, Lenart, Ormož: zaprtje ambulant?
Ker imajo precej starejših specialistov, težav s tem v Zdravstvenem domu Ptuj ne bo, pravi direktorica Metka Petek Uhan. Jih pa zagotovo pričakujejo v Zdravstvenem domu Lenart, kjer bodo ob uveljavitvi tega člena po besedah tamkajšnjega direktorja Jožefa Krambergerja zagotovo celo zaprli nekatere ambulante. Kot je povedal Kramberger, je zdaj na voljo še nekaj časa, po njegovem mnenju pa se tudi v vladi zavedajo težav in posledic. O tem, katere ambulante bi morali v primeru uveljavitve zapreti, Kramberger tako še ni želel govoriti.
"Ne vidim smisla v tem, da po toliko letih izobraževanja ne bi znali samostojno delati"
V velikih težavah bi bili tudi v Zdravstvenem domu Ormož. Veliko zaposlenih se je upokojilo, tako da je kader v večini mlad. "Nobena skrivnost ni, da smo znova vzpostavili medicino dela, prometa in športa. Prej je bila podeljena koncesija. Ko pa se je zdravnica, ki je imela koncesijo, upokojila, smo dejavnost kot zdravstveni dom dobili nazaj. Zaposlili smo zdravnika, ki se je specializiral v letošnjem februarju in smo mu tudi nekako omogočili specializacijo. Te dejavnosti sicer ne bi mogli vzpostaviti na novo. Upokojil se je tudi naš pediater. Zaposlili smo specializantko, ki je specializirala v februarju. Kako bi ta dva konkretna primera reševali, ni jasno. Ostali bi brez nosilcev. Tudi na področju družinske medicine bi bile težave. Zdravnica družinske medicine je šla v svojo dejavnost. Preostali zaposleni pa so vsi mlajši specialisti," je konkretne težave naštela Monika Špindler iz kadrovsko-pravne službe zdravstvenega doma.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
