Vida Božičko Štajnberger
V Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je včlanjenih 130 kmetij, po grobih ocenah pa je vseh kmetij, ki izdelujejo sire, med 400 in 500. Trenutno je veliko tovrstnih kmetij v procesu prenosa na mlajšo generacijo in ravno predstavniki te opozarjajo na številne izzive, s katerimi se spopadajo.
Mladi sirarji so opozorili, da si želijo predvsem bolj jasne kmetijske strategije. "Najbolj bi nam pomagalo, da bi vedeli, kakšna je vizija kmetijstva, ne pa da se vsakih pet let vse skupaj popolnoma spremeni. Tako ne moremo planirati in se vedno znova prilagajati nekim čisto novim pravilom," je povedal Peter Demšar s kmetije Na ravan, sicer bodoči mladi prevzemnik iz Cerknega.
Tudi Eva Vrevc Jenko in Matevž Jenko s kmetije Pr Matevž se strinjata, da je nujna dolgoročna strategija: "Že nekaj časa plavamo v nevednosti. Preprosto ne vemo, kam se usmeriti, da bomo čez deset let lahko rekli, da smo se pravilno odločili." Dodajata, da imajo veliko težav tudi z birokracijo: "Želeli bi si povečati predelavo, dograditi bi morali hlev, a to bo zaradi birokracije verjetno trajalo še leta." Vsi mladi sirarji pa med glavnimi težavami naštevajo še prenos kmetij na mlajše, saj da se tu vedno pojavi izziv, kako poskrbeti za tistega, ki kmetijo predaja, in neuspešnost na razpisih. Na zadnjem razpisu nista bili izbrani niti kmetija Na ravan niti kmetija Pr Matevž. Prepričani so, da je obseg prijav preširok, hkrati pa prijava zahteva ogromno dela. "Za prijave na razpise si je treba vzeti čas, tega pa ob delu na kmetiji nikoli ni dovolj, zato nam pogosto zmanjka nekaj točk," pojasnjuje Eva Vrevc Jenko.
Predsednica Zveze slovenske podeželske mladine Eva Golob odgovarja, da so razpisi res preveč obsežni. Težava je tudi, da srednje in manjše kmetije pogosto izpadejo. Sicer pa je Golobova prepričana, da je za uspešno gradnjo kmetije ključno vpeljevanje predelave, kot je na primer sirarstvo. "Dopolnilne dejavnosti so prihodnost, saj so odkupne cene surovin slabe. Samo s primarno pridelavo ne prideš nikamor. Z dopolnilno dejavnostjo pa zvišuješ vrednost izdelkov in svoje prihodke. Sirarstvo je ena od teh možnosti. Vemo, kakšne so odkupne cene mleka, in mladi zato vidijo priložnost v predelavi," pojasnjuje.
Andreja Komelj iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na očitke o pogojih v razpisih odgovarja, da kmetijsko ministrstvo pokriva številne panoge in da strategija trenutno predvideva ukrepe, ki naslavljajo predvsem panoge z nizko samooskrbo. "To so zelenjadarstvo, žita in prašičereja. Na teh razpisih so imele te panoge točkovno prednost. Vendar to ne pomeni, da sirarji niso imeli možnosti, ne nazadnje smo za predelovalno dejavnost sirarstvo razdelili tri milijone evrov," je pojasnila Komeljeva in dodala, da bo v nadaljevanju v strateškem načrtu več usmeritev in poudarkov na mleku in mesu, zato lahko te panoge pri naslednjem razpisu pričakujejo več denarja.
