Mlajše generacije na borzah večinoma trgujejo prek spleta, kar je še bolj priročno prav v času epidemije koronavirusa

Slovenija je na vrhuncu drugega vala epidemije koronavirusa, kar se delno pozna tudi pri objavah tričetrtletnih poslovnih rezultatov največjih slovenskih borznih družb. Tam so že vidne posledice prvega spomladanskega vala epidemije, in pa opozorila borznih družb, da bo podobno slabo še zadnje letošnje četrtletje in kljub napovedim prihajajočih cepiv še vsaj prvo četrtletje leta 2021. Pričakovano se je pri letošnjem poslovanju najboljše izkazala farmacevtska družba Krka, ki bi, če ne bi bilo za 50 milijonov evrov negativnih tečajnih razlik (padec vrednosti ruskega rublja proti evru) tričetrtletje sklenila celo z več kot četrt milijarde evrov čistega dobička.

Luka in Telekom pod vplivom politike

Ob Krki sta po letošnjih devetih mesecih rast prihodkov imeli le še zavarovalnici Triglav in Sava, slednja pa zlasti zaradi nakupa življenjske zavarovalnice Vita tudi rast dobička. A izkušen borznik, s katerim smo se pogovarjali in ne želi biti imenovan, meni, da bodo zavarovalnice v času negativnih obrestnih mer imele velike težave z zagotavljanjem ustrezne donosnosti njihovih velikanskih naložbenih portfeljev. Klasične banke, tudi NLB, pa bodo imele težave s spletnimi konkurenti in kripto monetarnimi valutami, zlasti bitcoinom, ki tudi letos pridobiva vrednost in pomen, nekoliko le še šepa njegova regulacija v določenih državah, dodaja. Po njegovem bo na udaru tudi Luka Koper, tako zaradi političnih vplivov pri izgradnji logističnih projektov, kakor zaradi močnega padca uvoza v Sloveniji in drugih srednjeevropskih državah. Še najbolj slabo pa trenutno kaže Petrolu, ki ga utegne že drugo zaprtje javnega življenja povsem zaustaviti pri prihodkih in dobičku. Po prodaji Planet TV in neprodaji kosovskega Ipka, ter odstopanju nadzornikov in vpletanju dnevne politike je tudi delnica Telekoma Slovenije zadnje mesece pod hudim pritiskom, saj je družba na Ljubljanski borzi vredna le še slabih 300 milijonov evrov, pred dobrim desetletjem pa je država ni prodala za desetkratnik te vrednosti.

Sploh v času koronavirusa se borzno trgovanje posameznikov in pravnih oseb vse bolj seli na splet. Igor Štemberger, predsednik uprave borznoposredniške družbe Ilirika in tudi vodja njihovega borznega posredovanja, pravi, da so že leta 1999 kot prvi v Sloveniji svojim strankam, vseh je 17 tisoč, omogočili borzno trgovanje po spletu, in to tako na Ljubljanski borzi kot na drugih svetovnih borzah. Z leti so spletno trgovalno platformo razvijali in dopolnjevali ter pred dvema letoma omogočili storitev video identifikacije, s čimer stranki niti ob pristopu in še pred prvim trgovanjem sploh ni treba fizično hoditi v njihove poslovalnice. To so storili zaradi trendov v digitalnem oziroma spletnem borznem trgovanju, še posebej do izraza pa je prišlo zdaj v času epidemije koronavirusa, je prepričan Štemberger.

Stranke celo iz Venezuele

Njihova storitev omogoča, da vse, kar se tiče borznega posredovanja, počnemo iz domačega naslanjača. "Ker se vsi posli prek spleta sklepajo avtomatsko, kar počnejo stranke same, smo konkurenčni pri posredniških provizijah. Naše provizije so v teh primerih okrog 0,4 odstotka od vrednosti posla, če pa je tega trgovanja več, lahko posamezne stranke plačajo tudi 0,3-odstotno provizijo, pod ta odstotek pa ne gremo," pojasni prvi mož Ilirike.

Doda, da ko se je spomladi pojavil prvi val epidemije koronavirusa, se je njihov promet na spletu močno povečal, in če so prej imeli pristop dveh strank na mesec, se je to aprila povečalo na štiri nove stranke na dan. Med vsemi strankami jih zdaj vsaj dva tisoč uporablja njihovo spletno trgovalno platformo, stranke pa prihajajo iz Slovenije, Italije, Nemčije, Litve, Latvije, Severne Makedonije, Bolgarije, ZDA in celo iz Venezuele. Bolj vešče pri spletnem trgovanju so mlajše generacije, ki pa v obdobju ustvarjanja družine še nimajo toliko finančnih prihrankov, a v nekaj letih se bo tudi to spremenilo, meni Igor Štemberger. Sogovornik je opazil, da se je borzno trgovanje močno povečalo marca in aprila letos, ko so bili tečaji relativno nizko, pa tudi pred dvema tednoma, ko so prišle prve spodbudne novice glede razvoja cepiv zoper koronavirus.

Farmacija gor, na udaru pa turizem, logistika in letalstvo

"Na Ljubljanski borzi žal ni veliko vlagateljev, zato so gibanja tečajev teh delnic v skladu s pričakovanji. Močno se je letos popravil tečaj Krke, saj so farmacevtske družbe med tistimi, ki bodo od zdravstvene krize imele največ. Bolj na udaru pa so bile v splošnem delnice iz dejavnosti hotelirstva, turizma, logistike in letalskih družb, a delnic iz teh dejavnosti je na Ljubljanski borzi bolj malo. Pod prodajnim pritiskom so bile še delnice bank in zavarovalnic, za katere pa menim, da je dobro, ker so njihovi regulatorji ustavili izplačilo morebitnih dividend, saj bi znala biti kapitalska ustreznost po končani epidemiji koronavirusa še kako pomemben dejavnik. Deregulacija cen naftnih derivatov pa na kratek rok za delnico Petrola ne bo prinesla večjih sprememb, saj se ob vseh omejitvah gibanja manj vozimo in tudi manj nakupujemo v njihovih prodajalnah," ugotavlja borzni strokovnjak. Igorja Štembergerja čudi, zakaj prebivalstvo vsaj del od svojih 22 milijard evrov, deponiranih na bankah, ne usmeri v borzne nakupe. Če ima nekdo na banki 50 tisoč evrov, je nekoliko čudno, da vsaj tri tisoč ne nameni nakupom delnic, in to v skladu z ustrezno razpršenostjo, ob tem pa naj vlagajo v panoge in podjetja, ki jih poznajo, sklene sogovornik.