(MNENJA) "Ta rezultat bo moral imeti neke politične posledice v naslednjih dneh"

L.M., P.L.T., B.P.
11.07.2021 20:55
Kako bo referendumski rezultat vplival na politično situacijo v državi? Kako se lahko tokratni angažma mladih in civilne družbe odrazi na naslednjih državnozborskih volitvah? Za komentar o tokratnem referendumu in njegovih posledicah smo zaprosili sociologa Gorazda Kovačiča, aktivistko Zuhro Horvat, političnega filozofa Borisa Vezjaka, raziskovalca javnega mnenja Andraža Zorka in nekdanjega poslanca Matjaža Hanžka.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
"Velik problem, ki ostaja nesaniran, so divja odlagališča, v katerih so zakopani nevarni odpadki - glede na objavljene vire domnevno predvsem iz Pinusa," pravi Boris Vezjak.
Igor Napast
Andrej Vizjak, Zdravko Počivalšek in Janez Janša
Andrej Petelinšek

Gorazd Kovačič, sociolog: "Referendum o vodah so ljudje razumeli tudi kot referendum o vladi. Rezultat pomeni velik fiasko zanjo. Za so verjetno glasovali samo najzvestejši privrženci SDS, ki so se bali, da bo kvorum dosežen in da bo štelo, katera stran bo zbrala večino glasov. Toda tudi v najbolj desnih volilnih okrajih je vladna stran dosegla komaj četrtino glasov. Mobilizacija za glasovanje proti je bila zelo močna, čeprav so imeli pobudniki referenduma, torej nevladne organizacije in omrežja zelo majhen proračun in so delali večinoma prek spleta. Če izvzamemo plebiscit ter posvetovalna referenduma o vstopu v EU in Nato, je imel ta referendum verjetno največjo udeležbo. Ljudje so ga očitno dojeli kot priložnost, da glasujejo proti nepriljubljeni vladi. Delno je k visoki udeležbi prispevalo tudi zavedanje, da je potrebno doseči kvorum."

"Velik problem, ki ostaja nesaniran, so divja odlagališča, v katerih so zakopani nevarni odpadki - glede na objavljene vire domnevno predvsem iz Pinusa," pravi Boris Vezjak.
Igor Napast

Boris Vezjak, politični filozof: "Avtoritarna oblast je v svojih neprebojnih oklepnikih naletela na velikansko mino, ob arogantnem izigravanju ljudstva z izrinjanjem javne razprave, strokovnjakov in potiskanjem referenduma v dopustniški čas se ji ni izšel manever načrtovanega privatizacijskega polaščanja vodnih virov. Pri Janševih so podcenili moč organizirane civilne družbe, stroke in mladih, nikakor ne le opozicije, kar jih je vidno presenetilo. Tema varovanja vode je bila preprosto dovolj apolitična v svoji mobilizacijski moči, da jim nečastna nakana ob pomagačih v Novi Sloveniji in anektirani SMC ni uspela, navzlic izdatni propagandni mašineriji.

Občutek je, da je Janša svoj poraz zaslutil že dolgo nazaj, morda mu je preprosto zmanjkalo kadrov, energije in časa za intenzivnejšo kampanjo ob začetku predsedovanja Svetu EU. Toda zdaj bi moral nastopiti trenutek za polaganje političnih računov. V razvitih demokracijah bi minister za okolje ponudil odstop, ampak saj vemo, da to nismo: pri nas šteje oklepanje stolčka do zadnjega in v najboljšem primeru preklic nepreklicnega odstopa."

Andraž Zorko: "V prvem letu delovanja stranke je bilo najbolj opazno, da ne ponavlja napak SMC in LMŠ."
Robert Balen

 Andraž Zorko, raziskovalec javnega mnenja: "Mislim, da je šlo za ljudsko nezaupnico tej vladi in na nek način tudi parlamentu ter da bo ta rezultat moral imeti neke politične posledice v naslednjih dneh. V normalnih državah in razmerah bi ta vlada odstopila že danes, ker se to najverjetneje ne bo zgodilo, se bo morala opozicija zelo potruditi, da ji uspe konstruktivna nezaupnica, kakor je uspela volivcem na voliščih. Precej očitno je, da ni šlo samo za glasovanje proti zakonu, ampak za izrekanje nezaupnice tej vladi. Skupno število glasov proti bo po moji oceni na koncu več kot 600 tisoč, kar predstavlja več kot dve tretjini glasov glede na udeležbo na parlamentarnih volitvah leta 2018. Več kot očitno je, da ta vlada nima podpore med volivci in da nima legitimnosti."

 Zuhra Horvat, aktivistka: "Smernice protestne ljudske skupščine, ki so izšle lani, na 21. strani v peti točki pravijo, da moramo zagotoviti prehransko varnost in pitno vodo za vse. Ljudje lahko (pre)živimo brez svobode, brez vode nikakor! Današnji referendum je dokazal, da se večina prebivalstva tega zaveda. Ponosna sem, ker so ta boj vodili predvsem mladi. Prepričana sem, da se zavedajo, da morajo soodločati pri vseh posegih v okolje. Protestna ljudska skupščina, natančneje petkovi kolesarji in kolesarke zavračamo odločitve sedanje oblasti, s katerimi se večjemu delu okoljevarstvenih organizacij odvzema možnost sodelovanja v postopkih sprejemanja odločitev o projektih in investicijah, ki posegajo v okolje. Na vsakih volitvah me, ne glede na rezultat, potre dejstvo, da jih ljudje ne jemljejo kot državljansko obveznost. Vse socialne transferje in bonitete, ki jih nudi država, bi ukinila tistim, ki se volitev ne udeležijo. Aktivno državljanstvo je nujno za delovanje kvalitetne države."

Matjaž Hanžek
Robert Balen

Matjaž Hanžek, nekdanji poslanec in varuh človekovih pravic: "Pričakoval sem takšen rezultat, nisem pa pričakoval tako velikega odpora proti aktualni vladi. Na drugi strani pa sem neskončno presenečen nad tem, koliko goljufij oziroma izključevanja so si privoščili ob referendumu, ko na primer ljudje v tujini niso dobili glasovnic, ampak samo prazne kuverte. Ta vlada vendarle ni tako nesposobna, ampak je načrtno poskusila preprečiti padec zakona na referendumu. Mislim, da bi se lahko vlada Janeza Janše malo zamislila ob rezultatu. Tu ne gre samo za vprašanje vode, ampak tudi za vprašanje nezaupnice tej vladi. Sem pa vesel, da se ljudje zaradi delovanja te vlade vedno bolj samoorganizirajo, da so se na primer javljali taksisti, da so pomagali starejšim priti na volišča.«

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta