Mobilizacija zdravstvenega kadra. Na pomoč so pozvali študente in dijake zdravstvenih smeri

Vida Božičko
11.11.2021 06:00

Kader intenzivno prerazporejajo po oddelkih, aktivno pa pripravljajo tudi sezname zasebnikov, ki bi še lahko priskočili na pomoč.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Do konca tedna bo pripravljen seznam zasebnih zdravnikov in medicinskih sester, ki še lahko priskočijo na pomoč.

Andrej Petelinsek

Število okužb s koronavirusom še vedno strmo narašča. Po ocenah NIJZ je aktivno okuženih več kot 39.000 ljudi, sedemdnevno povprečje števila potrjenih primerov se je dvignilo na 3322. Na navadnih oddelkih se zdaj zdravi že 698 bolnikov, na intenzivni terapiji pa 191 ljudi. Bolnišnice že nekaj časa opozarjajo na omejene kapacitete, glavna omejitev pa niso postelje, pač pa število kadra. Potem ko so sešteli vse razpoložljive okrepitve, so izračunali, da je zgornja meja na navadnih oddelkih 1200 bolnikov, na intenzivnih posteljah pa 300.

Tem številkam se nevarno približujemo, zato se že pripravljajo seznami zdravstvenega osebja, ki še lahko priskočijo na pomoč. Najprej so se vodstva bolnišnic po pozivu zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja obrnila na izobraževalne zavode. Za pomoč so prosili študente in dijake medicinskih in zdravstvenih smeri. "Z odzivom smo zelo zadovoljni," je dejal strokovni direktor UKC Maribor Matjaž Vogrin. Kakih 80 se jih je odzvalo na poziv, in kot pravi, jim pomagajo predvsem na info točkah, pri prevozu pacientov in predvsem pri nekoliko lažjih delih.

A tudi ta pomoč ne bo zadoščala. Po napovedih bi namreč lahko v tednu ali dveh bile bolnišnice pa res na čistem robu zmogljivosti. Po zadnjih projekcijah Inštituta Jožefa Stefana se nam v bolnišnicah obeta več kot 1200 covidnih bolnikov, od tega prek 250 na oddelkih za intenzivno zdravljenje. "Nisem prepričan, da bo naš zdravstveni sistem, ne glede na ves trud in požrtvovalnost zdravstvenih delavcev, ta pritisk dejansko zmogel," je dejal vodja oddelka intenzivne terapije infekcijske klinike UKC Ljubljana Matjaž Jereb.

Seznami vseh zdravstvenih delavcev, ki še lahko pomagajo

Na pomoč so poklicali tudi zdravnike zasebnike in koncesionarje. Predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik je tako pojasnil, da se seznami potencialnih zdravstvenih delavcev, ki bi lahko pomagali, že pripravljajo. "S strani ministrstva je prišla pobuda in do zdaj smo se dvakrat srečali na to temo. Koordinacija zdaj poteka na nacionalni ravni. Zbiramo imena zdravnikov in medicinskih sester, njihove kompetence in področja ter razpoložljivost. V okviru drugih obremenitev vsak nima časa, da bi pomagal ves čas. V tabele zato pišemo tudi, kateri termini komu ustrezajo," je pojasnil. Da je to velik organizacijski zalogaj, še pravi, kako dolg bo na koncu seznam, pa si ne upa napovedati. "Zasebnih zdravnikov je okoli 1500, od tega je polovica zobozdravnikov. Velika večina je majhnih, z enim asistentom ali medicinsko sestro. Koliko je potencialnih kandidatov za pomoč, je zato težko napovedati," še pravi. A pozvali bodo vse. Tudi zobozdravniki lahko po njegovem mnenju cepijo ali testirajo.

Seznam bo predvidoma dokončan v tem tednu, naslednji teden pa bi že lahko na pomoč povabili ljudi, ki so se nanj vpisali.

Tudi če bi jih deset poslali v tujino, to ne reši problema

Kaj bo, ko bodo izčrpali tudi to bazo? Drugih rezerv praktično ni več. "Zdravstveni kader je na eni strani izčrpan, nekateri žal tudi zbolevajo," je poudaril Jereb. Standard oskrbe pa je, kot je dejal, že danes nižji, kot je bil pred covidom-19. Tudi naprej bi lahko zaradi preobremenitve še padal. Bolnišnice si pomagajo še s prerazporejanjem kadrov iz necovidnih v covidne dejavnosti, a to, kot pravi Jereb, ni rešitev. "V nedogled to nikakor ne bo šlo," pravi. Zavedati se je namreč treba, da imamo tudi številne druge bolnike z akutnimi težavami, ki jih je treba obravnavati.

V tem trenutku sicer še opravijo vse posege, ki so potrebni. Če pa bo covidnih bolnikov, ki bodo potrebovali intenzivno terapijo, 220, 250 ali celo več, bodo zanesljivo do neke mere prisiljeni v improviziranje, določeni posegi pa ne bodo opravljeni.

Glede morebitnega pošiljanja bolnikov v tujino pa Jereb pravi, da imajo tudi v sosednjih državah težave, in tudi če se dogovorijo za premestitev desetih, morda dvajsetih bolnikov, to vsekakor ne bo rešilo problema. Jereb pravi, da so protokoli za pošiljanje pacientov v tujino izdelani, a da je to v prisojnosti zdravstvenega ministrstva.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta