Živim na Barju, ki je močvirje, čeprav je od pravega močvirja ostalo bolj malo. Lastniki zemlje skušajo od vsakega kosa iztržiti čim več, močvirje je za kmete nekoristno. Pa čeprav so močvirja še kako pomembna za naše okolje in imamo od njih, sicer precej posredno, vsi koristi. So velikanski vodni filtri in zadrževalniki, življenjska okolja mnogih rastlinskih in živalskih vrst. Ampak seveda naj raje sosedovo močvirje koristi človeštvu, svoje bom zasul in naredil iz njega travnik, ali še bolje, zazidalno parcelo. Pa čeprav bom z nasutjem zamočviril travnik sosedu.
Vendar nisem imel namena iti v to smer. Hotel sem ostati pri številnih živalskih vrstah v močvirskem ali vsaj bolj vlažnem okolju. Tudi komarji spadajo mednje. Če se na to ozremo bolj s kreacionističnega stališča, je Bog vsa bitja na Zemlji ustvaril z nekim namenom. Torej komarji niso nič krivi, če (nas) pikajo. A tudi z bolj znanstvenega, evolucijskega stališča so komarji bolj ali manj pomemben člen v prehranjevalni (in kakšni drugi) verigi naše narave. In komarjev je letos že zdajle, v začetku junija, ponekod (pre)več, veliko, zelo veliko! Če grem na vrt po solato, se jih moram nenehno otepati. Z vsaj delnim zadovoljstvom, da se noben ne bo razmnoževal z mojo krvjo, ker ga bom "počil". Imam tudi srečo, da me komarjevi piki komajda kaj zasrbijo, mnogi drugi jo odnesejo (odnesete) precej slabše.
Priznati moram, da me ob takih situacijah vendarle obide dvom o mojih prepričanjih, da je pač narava kolikor toliko uravnotežena, vsaj po svoje, in priznam, da pomislim, da pa bi svet brez komarjev morda tudi preživel. Kje so vsi tisti netopirji, ki jih tako veselo lovijo ob toplih večerih? Pričakoval bi, da se bodo letos neznansko zredili in bi še dolgo v noč po njihovih večernih požrtijah lahko poslušal, kako "podirajo kupčke", viseči z glavo navzdol. Kje so zdaj, ko jim narava ponuja toliko okusnih obrokov? Aja, zaprli smo jim podstrešja, zazidali line, ostrešja so tudi prekrita s toplotno izolacijo, zato se nimajo kam skriti pred dnevno svetlobo. In zaradi kemičnih sredstev, ki jih na veliko uporabljamo, se populacija netopirjev zmanjšuje, kot velja še za marsikatero živalsko vrsto. Bomo pa še bolj škropili. Res je, poleg komarjev bo pobralo tudi nekaj čebel, čmrljev in drugih, ampak koga pa to zanima?! Nas vsaj ne bodo pikale ose, če odmislimo komarje, obadov tako ali tako skoraj ni več in jih sedanji otroci večinoma ne poznajo. Na srečo imajo komarji kratek doseg. Ne bodo nam besno in krvoločno sledili ne vem kako daleč. Včasih je dovolj že, da se izmed drevesnih krošenj ali od bajerja odmaknemo nekaj metrov, pa jih je že manj. Sicer pa ne živijo dolgo, tudi ta invazija se bo enkrat končala.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
