Stagflacija (kombinacija besed stagnacija in inflacija, op. p.), ki je stanje, ko je inflacija visoka, gospodarska rast nizka in brezposelnost visoka, je največja grožnja za okrevanje gospodarstva v Evropi po pandemiji, pravi Mario Monti, nekdanji predsednik italijanske vlade in evropski komisar, ki je zdaj predsednik italijanske univerze Bocconi. Milijardne spodbude, ki jih s pandemičnimi programi zagotavljajo centralne banke, in protikoronske podpore vlad gospodarstvu lahko podžgejo inflacijo, hkrati pa povečanje proizvodnje zavira več ovir.
Zaradi tega Evropi grozi podobna stagflacija, kot so jo mnoge države doživljale v 70. letih prejšnjega stoletja. "Zelo pomembno bo, da prehod iz potrebnega obilja denarne in finančne podpore v bolj običajne razmere upravljamo pametno in usklajeno," je po poročanju ameriške TV-hiše CNBC povedal Mario Monti. V območju evra je avgusta glede na leto prej inflacija dosegla tri odstotke, kar je največ v zadnjih desetih letih. Cilj Evropske centralne banke (ECB) je inflacija malo pod dvema odstotkoma.
Igor Masten, profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, pojasnjuje, da Mario Monti zgolj opozarja na precej osnovno ekonomsko (in danes ob stran postavljeno) dejstvo, da se lahko tudi kratkotrajni stroškovni šoki v kombinaciji z ohlapno ekonomsko politiko prelijejo v trajne cenovne pritiske. Primerjave z napakami ekonomske politike na začetku 70. let prejšnjega stoletja se ponujajo same po sebi.
"Tveganja so tu in jih ne gre spregledati"
"Danes imamo povečano pogostost zamaškov pri delovanju ponudbenih verig in dvigov cen surovin (oboje je v pomembni meri neizogibno zaradi prilagajanja proizvodnje na nove okoljske zahteve) in zelo ohlapni denarno in fiskalno politiko na globalni ravni. Skratka, stagflacijska tveganja so tu in jih ne gre spregledati. Na strani nosilcev ekonomske politike v Sloveniji je relevantna razprava popolnoma odsotna, kar nas seveda ne more navdajati z zaupanjem," opozarja Masten.
Nekdanji minister za finance France Križanič, ki je zdaj raziskovalec na Ekonomskem inštitutu pri Pravni fakulteti, nam je povedal, da razmere v sedanji fazi gospodarskega razvoja po pandemiji covida-19 sicer nakazujejo podobnosti s stagflacijsko krizo, vendar ne gre zanjo. "Sredi leta 2021 imamo v svetu konjunkturo in z njo povezano zmerno pospešitev inflacije. Pri tem imamo dva podobna pojava," razlaga.
Franci Križanič: "Glede na gospodarsko strukturo bomo v Sloveniji v tem pojavu nadpovprečno močno prizadeti"
Prvi je oteževanje dobavnih verig oziroma njihovo spreminjanje na globalni ravni tako, da se izboljšuje položaj regionalnih proizvajalcev na ravni EU in poslabšuje položaj potrošnikov. Drugi je podražitev energije zaradi dviganja cen emisijskih kuponov. Kampanja, ki to podražitev spremlja, spominja na akcije Rimskega kluba na prehodu iz šestdesetih let v sedemdeseta leta dvajsetega stoletja. V tem primeru se bo po Križaničevih besedah del industrije selil iz EU, nekatera območja pa se bodo znašla v razmerah visoke brezposelnosti in izseljevanja.
"Glede na gospodarsko strukturo bomo v Sloveniji v tem pojavu nadpovprečno močno prizadeti. Med naftno krizo v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je monopol privedel do akumulacije prihrankov pri ponudnicah nafte, v razmerah rasti cen emisijskih kuponov pa se prihranki kopičijo v državnih skladih. Pri nas v podnebnem skladu. V teh razmerah se krepi potencial za vodenje ustrezne razvojne politike. Ni seveda nujno, da bo v Sloveniji takšna politika tudi vodena," opozarja Križanič.
Tibor Šimonka, glavni podpredsednik Skupine SIJ, ocenjuje, da je strah pred stagflacijo neutemeljen, saj je evropsko gospodarstvo v drugem četrtletju 2021 močno okrevalo, prav tako pa tekoči trendi kažejo, da bo tako tudi do konca leta. V številnih evropskih državah ocenjujejo gospodarsko rast v tekočem letu bolje kot v prvotnih napovedih. Tudi napovedi gospodarskih trendov v naslednjem letu so pozitivne, saj naj bi državni načrti za okrevanje in odpornost pospešili naložbe v državah članicah. Inflacija je v nekaterih državah, ki niso članice območja evra, porasla nad tri odstotke v primerjavi z enakim obdobjem lani.
"Strah pred inflacijo je precenjen"
Povprečna sprememba cen v zadnjih dvanajstih mesecih v državah Evropske unije je bila po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat 1,2 odstotka. V Sloveniji je bila rast cen celo počasnejša, le 0,4-odstotna. V prihodnjih mesecih se bo povprečna stopnja rasti cen sicer povečevala, vendar bo v Sloveniji precej zanesljivo ostala pod dva odstotka tako v tem letu kot v naslednjem. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) je bil v prvem polletju 2021 realno višji za devet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. "Pričakovati je, da se bo ocena rasti za celotno leto 2021 dvignila proti šestim odstotkom. Ob tem se anketna brezposelnost močno znižuje in je v juliju 2021 upadla na štiri odstotke. Tudi na ravni Evropske unije se brezposelnost znižuje in je bila v juliju 7,6-odstotna," pravi Tibor Šimonka.
Spodbudna fiskalna politika, ki je pretežno posledica odziva držav na pandemijo covida-19, in spodbudna monetarna politika, tudi z uporabo nekonvencionalnih ukrepov, po njegovih besedah ne povzročata le nekoliko hitrejše rasti cen, temveč tudi bistveno prispevata k realni rasti gospodarstev. "Strah pred inflacijo je precenjen," je prepričan Šimonka.
V Skupini SIJ so v prvem polletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani močno povečali količinsko prodajo visokokakovostnih jekel in jeklarskih izdelkov ter varilnega materiala na vseh ključnih izvoznih trgih, kot so Italija, Nemčija, Francija, Španija, Madžarska, Švica, Avstrija in ZDA. Občutno so povečali prodajo tudi v Sloveniji, kjer je naraslo povpraševanje predvsem po elektropločevini, toplo valjani konstrukcijski pločevini in varilnem materialu. "Ugoden trend v jeklarstvu se nadaljuje in naše zmogljivosti so polno zasedene do novembra oziroma na nekaterih jeklarskih programih, kot so jekla s posebnimi zahtevami, celo do aprila prihodnjega leta," nam je pojasnil Tibor Šimonka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
