Na grebenih v bližini Ilirske Bistrice bi postavili devet vetrnic

STA, Gr.G.
30.09.2024 17:21

Posamezna vetrna elektrarna bi bila sestavljena iz temelja premera med 15 in 20 metrov, stolpa višine med 100 in 175 metrov z generatorjem ter elisami, premera med 115 in 180 metrov.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Za vsako stojno mesto vetrne elektrarne bi uredili plato dimenzije približno 40-krat 80 metrov.
Urška Polanc

Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo pobudo v postopku priprave državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica. Investitor AAE Gamit, ki za zdaj neuspešno načrtuje tudi polja vetrnic v sežanski in divaški občini, bi na vrhovih vzhodno od Ilirske Bistrice postavil devet vetrnic. Za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica je bilo julija 2021 že izdano energetsko dovoljenje za skupno instalirano moč 63 megavatov (MW). Investitor AAE Gamit iz Rečice ob Savinji bi postavil devet vetrnic, vsaka bi imela moč sedem megavatov.

Vetrnice bi se nahajale vzhodno od Ilirske Bistrice in kraja Šembije ter bi se raztezalo od severa proti jugovzhodu. Območje bi potekalo po vrhovih vzpetin Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica na nadmorskih višinah od 600 do 1000 metrov. Od naselij so predvidene lokacije oddaljene okoli 1,4 kilometra.

Tip vetrnih elektrarn še ni določen

Urška Polanc

Poleg samih vetrnic bi območje ureditve vključevalo še dostopne poti do posameznih vetrnih elektrarn in povezovalne 20-kilovoltne podzemne kable. Ti kabli bi se v obstoječe elektroenergetsko omrežje vključili v obstoječi razdelilni transformatorski postaji Ilirska Bistrica, v kateri bi se uredilo transformatorske naprave in polja za vključitev 110-kilovoltnega kablovoda.

Tip posameznih vetrnih elektrarn glede na navedbe iz pobude za pripravo državnega prostorskega načrta še ni določen. Posamezna vetrna elektrarna bi bila sestavljena iz temelja premera med 15 in 20 metrov, stolpa višine med 100 in 175 metrov z generatorjem ter elisami, premera med 115 in 180 metrov. Za vsako stojno mesto vetrne elektrarne bi se uredilo plato dimenzije približno 40-krat 80 metrov.

Načrtovane ureditve so na območju občine Ilirska Bistrica. Skladno z odlokom o občinskem prostorskem načrtu je tam že dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, tudi vetrnih elektrarn, vendar samo do skupne moči 10 MW. Ker načrtovano vetrno polje to številko bistveno presega, je potrebna izvedba postopku državnega prostorskega načrtovanja.

Čas za pobude in pripombe

Pobuda bo od danes do 30. oktobra javno objavljena v digitalni obliki v prostorskem informacijskem sistemu oziroma na spletnem portalu vlade. Ministrstvo za naravne vire in prostor ter načrtovani investitor bosta organizirala tudi javno predstavitev pobude, ki bo 17. oktobra ob 16.30 v Ilirski Bistrici.

Javnost ima možnost v času javne objave pobude dati predloge in pripombe. Pripravljavec gradiva za državni prostorski načrt in posebna projektna skupina bosta po napovedih ministrstva nato skupaj z investitorjem in izdelovalci pobude analizirala prispele predloge in pripombe javnosti, podatke in usmeritve nosilcev urejanja prostora na ravni države ter druga mnenja in usmeritve.

Na podlagi tega bo nato pripravljen osnutek sklepa o pripravi državnega prostorskega načrtovanja, ki ga bo sprejela vlada, temu pa bo nato sledila še priprava vrste gradiv in dokumentov, ki so potrebni za izdajo integralnega dovoljenja za izvedbo projekta.

Glede na dosedanje izkušnje s projekti izkoriščanja vetrne energije v Sloveniji obeti za vetrno polje Ilirska Bistrica niso dobri. V Sloveniji so za zdaj postavljene vsega tri vetrnice, AAE Gamit pa se pri projektu postavitve 14 vetrnic po 4,2 MW moči na Griškem polju pri Dolenji vasi v občinah Sežana in Divača sooča z ostrim nasprotovanjem domačinov in lokalnih skupnosti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta