Da je v novem zakonu pomoč medijem ključna, saj bo v nasprotnem primeru marsikateri medij prenehal izhajati ali pa bo vsaj opustil tiskano izdajo in bistveno zmanjšal novinarske redakcije, kar bo močno vplivalo na kakovost novinarstva v državi, je v nedavnem intervju za Večer poudaril državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. "Poslovni modeli večine izdajateljev temeljijo na prodaji medijskih produktov, torej na prodaji izdelkov in naročnin ter trženju oglasov. Ti prihodki so se zaradi spremenjenih navad uporabnikov močno zmanjšali in mediji komaj še zmorejo ustvarjati kakovostne vsebine, kaj šele, da bi vlagali v razvoj novih storitev in izobraževanje novinarjev. Brez državnega sofinanciranja bodo zato težko še naprej opravljali svoje poslanstvo obveščanja javnosti. Pomoči so namenjene medijem, da se bodo lahko razvijali in prilagajali novim generacijam uporabnikom," je še dodal Rusjan.

In kaj konkretno na tem področju prinaša novi zakon o medijih? Poleg programskega razpisa za medijske projekte, ki ga določa že aktualni zakon, sta predvideni še shemi pomoči za digitalni prehod tiskanih medijev in za digitalne medije, za kar naj bi imelo kulturno ministrstvo v naslednjem letu za zdaj rezerviranih osem milijonov evrov. "Po novem zakonu bo mogoče med drugim spodbujati razvojne projekte v medijih (digitalni prehod, razvoj novih produktov), subvencionirati produkcijske stroške in distribucijske poti do uporabnikov, subvencionirati naročnine in zaposlovanje specializiranih novinarskih profilov," pojasnjujejo na kulturnem ministrstvu.

A kot piše v zakonu, država lahko objavi shemi pomoči, nič pa jo k temu ne zavezuje. Poleg tega lahko vlada z uredbo podrobneje določi pogoje in merila za dodeljevanje pomoči, o razdelitvi sredstev pa bo odločalo ministrstvo na predlog strokovne komisije. Medijski strokovnjak z ljubljanske fakultete za družbene vede Marko Milosavljević zato poudarja, da bi moral medij po opravljenem razpisu finančno pomoč iz sheme prejemati več let, sicer bodo izdajatelji nenehno v finančni negotovosti in pod političnimi pritiski, kar pomeni, da bi morala država pomagati na sistemski in nediskriminatoren način. "O razdeljevanju denarja odločajo komisije na vsakoletnih razpisih. Nabor in način imenovanja članov komisij odpirata možnost določenih arbitrarnosti pri tem, kateri medij je ministru bolj všeč in kateri ne. Seveda obstajajo neka objektivna merila, vendar pa ima minister toliko proste roke, da stvari še vedno lahko oblikuje po svoje. Pod določenimi pogoji bi morali zagotoviti splošno podporo vsem lokalnim medijem, podporo dnevnemu tisku, podporo vsem političnim tednikom in vsem nepridobitnim medijem, namesto da neka komisija odloča, kateri medij jim je bolj všeč in kateri ne," je bil za N1 jasen Milosavljević.

Kaj konkretno določata shemi?

Shema za digitalni prehod tiskanih medijev je lahko namenjena za prehod obstoječih tiskanih medijev na digitalno izdajanje, za produkcijo v tiskanih medijih, za del distribucije tiskanih medijev in za sofinanciranje pravnih in fizičnih oseb za digitalne naročnine. Do sredstev po tej shemi bodo upravičeni nacionalni in regionalni splošnoinformativni tiskani mediji, ki bodo poleg osnovnih pogojev izpolnjevali tudi posebne pogoje (izhajajo najmanj 12-krat na leto, imajo minimalno naklado 1500 izvodov, objavljajo večinski delež izvirnih, lastnih programskih vsebin, s katerimi pokrivajo različne aktualne družbene, politične, gospodarske in kulturne teme, imajo v uredništvu zaposlenih najmanj toliko ljudi, da njihov skupni delovni čas ustreza vsaj petim zaposlenim za polni delovni čas, ponujajo naročniški model že najmanj 12 mesecev pred oddajo vloge ...).

Shema državne pomoči za digitalne medije pa je namenjena sofinanciranju produkcije digitalnih medijev in ni namenjena javnim medijem, občinskim glasilom, digitalnim medijem, namenjenim posameznim poklicem, panogam ali političnim strankam, ali spletnim mestom izdajateljev tiskanih medijev ter radijskih in televizijskih programov. Do teh sredstev bodo upravičeni izdajatelji digitalnih medijev, ki imajo minimalni doseg 10.000 uporabnikov, ki periodično objavljajo večinski delež izvirnih, lastnih programskih vsebin, s katerimi pokrivajo različne aktualne družbene, politične, gospodarske in kulturne teme, ki imajo v uredništvu zaposlenih najmanj toliko ljudi, da njihov skupni delovni čas ustreza vsaj trem zaposlenim za polni delovni čas …

Glede na značilnosti posamezne vrste finančne podpore se sicer lahko pri presoji upravičenosti financiranja posameznega projekta ali programa upoštevajo tudi prednostna merila, kot na primer spoštovanje zakonskih zahtev v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, spoštovanje prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva ... "Nedavno mi je kolegica pripovedovala, da je skupaj s sodelavci neprekinjeno delala 16 ur, to pa zato, da bi svojemu mediju zagotovila ekskluzivno objavo vsebine, ki jo je od državnega organa prejela, ko so si njegovi uslužbenci že kuhali večerjo. Po predlogu zakona o medijih bi bil njen medij manj uspešen na razpisu za pridobitev finančne podpore, ker bi delovni inšpektor ugotovil, da njegov izdajatelj ne spoštuje zakona v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitkom itd.," se je v komentarju na vsebino novega medijskega zakona med drugim odzval odgovorni urednik Dnevnika Miran Lesjak.