Slovenija je naročila 90 odstotkov odmerkov cepiv, ki ji v prvem in drugem četrtletju pripadajo po sistemu "pro rata". Ta številka ni višja, ker decembra, v drugem krogu nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja, ni naročila ničesar. Tako sta se tedaj odločili le še Slovaška in Bolgarija, kažejo številke, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor pri Evropski komisiji.
Neenakomerna razporeditev odmerkov cepiv med članicami EU je posledica njihovih odločitev oziroma njihovih napak ali slabe presoje v procesu naročanja, je mogoče sklepati na podlagi številk, o katerih razpravlja usmerjevalni odbor za ta vprašanja, v katerem sodelujejo vse članice EU.
Slovenski delež
Slovenija nima toliko odmerkov, kot bi ji jih pripadalo glede na število prebivalcev, ker decembra, ko je bilo na voljo dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva Biontecha in Pfizerja ni naročila ničesar. Pomembno vlogo pri tem je, tako je neuradno slišati v Bruslju, verjetno igrala cena, saj je to cepivo drago.
Slovenija je naročila 80 odstotkov količine tega cepiva, ki bi ji pripadala v prvem in drugem četrtletju. Ta delež ni med najnižjimi. Slovaška je na primer naročila 56 odstotkov svojega deleža, Hrvaška in Bolgarija pa okoli 46 odstotkov.
Cepiva Moderne je Slovenija naročila 100 odstotkov glede na delež pro rata. AstraZenece je naročila 102,6 odstotka, cepiva Johnson & Johnson pa prav tako 100 odstotkov.
Na Danskem je ne primer delež pri cepivu, ki ga proizvaja Johnson & Johnson, 220-odstoten.
Ob upoštevanju vseh doslej odobrenih cepiv je Slovenija za prvo in drugo četrtletje tega leta naročila 89,4 odstotka odmerkov cepiv glede na delež, ki bi ji pripadel. Gre za 1.893.585 odmerkov.
Čakali so na AstraZeneco
Slovenija je v prvi fazi v celoti izkoristila možnost nabave cepiva BioNTecha in Pfizerja po sistemu pro rata. Vendar se jeseni ni odločila za možnost dodatnega naročila, saj so pričakovali, da bo prej odobreno cepivo AstraZenece, so sporočili z ministrstva za zdravje. Dodatno so se odločili za vse možne količine po menjavi na čelu ministrstva.
Kot so pojasnili na ministrstvu za zdravje, ki ga zdaj vodi nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar, ima Slovenija tako zagotovljenih 936.000 odmerkov Pfizerjevega cepiva iz prve pogodbe in 912.000 iz pogodbe o prvi dodatni količini. Še vedno pa čaka na pogodbo za novo dodatno količino 410.700 odmerkov.
Slovenija je po navedbah ministrstva izkoristila vse svoje pro rata možnosti, razen dveh začetnih dodatnih naročil cepiva Moderne ter BioNTecha in Pfizerja, saj so računali na skorajšnje dobave cepiva AstraZeneca konec lanskega decembra oziroma v začetku januarja.
"Tako je Slovenija izkoristila vse pogodbene možnosti, ne pa celotne opcijske možnosti pri prej omenjenih dveh proizvajalcih, vendar je potrebno poudariti, da je Slovenija naknadno prejela potrditev dodatne ponudbe BioNTecha in Pfizerja v obsegu, ki presega prej omenjeni primanjkljaj pri istem proizvajalcu. Enako velja tudi za Moderno, kjer pričakujemo končno potrditev tega naročila," so poudarili ministrstvu.
Dodatno je Slovenija zainteresirana za vse odmerke cepiv, če jih druge države članice ne bodo želele, so še sporočili.
Sestanek na Dunaju
Avstrijski kancler Sebastian Kurz je na Dunaju gostil sestanek o enakem dostopu vseh članic EU do cepiv, potem ko je šest voditeljev, poleg njega še slovenski premier Janez Janša ter premierji Češke, Hrvaške, Bolgarije in Latvije, minuli petek v skupnem pismu pozvalo k zagotovitvi enakega dostopa do cepiv vsem članicam.
Izpostavili so, da v nasprotju z dogovorom, da je treba cepiva članicam razdeliti ob enakem času in po načelu pro rata, torej sorazmerno glede na prebivalstvo, v minulih dneh ugotavljajo, da farmacevtska podjetja cepiv posameznim članicam ne dobavljajo na podlagi enakega pristopa in načela pro rata.
Predsednik slovenske vlade je sestanek sprejel kot "pravočasno opozorilo pred tem, da Evropska unija pride v situacijo, ko bi recimo junija letos imeli polovico držav, kjer bi bila precepljenost prebivalstva 30-odstotna, in drugo polovico, kjer bi bila precepljenost 60-odstotna". To bi po Janševih besedah vodilo v povsem nepotrebno politično krizo v času, ko se bo morala EU ukvarjati predvsem z izhodno strategijo in s tem, kako omiliti in popraviti posledice, ki jih je epidemija povzročila v vseh državah članicah.
Janša je izpostavil, da je "nujen korektivni mehanizem, ki bo delitev cepiv vrnil na izhodiščno točko, torej na odločitev, ki je bila skupaj sprejeta na Evropskem svetu, da se cepiva delijo pro rata oziroma glede na število prebivalcev posamičnih držav članic EU." "Noben tehnični dogovor, noben usmerjevalni odbor, noben tehnični postopek ne more spremeniti odločitve, ki je bila sprejeta z namenom dobrega za vse v Evropski uniji."
Slovenija je po premierjevih besedah v tem trenutku, kar se tiče precepljenosti, nad evropskim povprečjem, "a če mehanizem ne bo deloval, se to lahko hitro spremeni." "Zavedamo se, da nismo otok in da nobena država članica EU ne bo mogla živeti normalno, tudi če bo dosegla višjo stopnjo zaščite pred COVID-19, če bodo v soseščini države, ki te zaščite ne bodo dosegle, ker virus meja ne pozna in vrnitev v normalno življenje, kot smo ga poznali pred pandemijo, ne bo možna," je ocenil premier, so sporočili iz njegovega kabineta.
"Ta problem, o katerem smo danes govorili, je postal zelo viden predvsem zaradi zamud pri dobavi cepiv AstraZeneca. To cepivo je mnogo držav naročilo v velikih količinah, ker je bilo v drugi polovici lanskega leta spoznano kot najbolj obetavno in kot da bo najprej odobreno. Delitev in dobave tega cepiva pa ne potekajo skladno z napovedmi in pogodbo in iz tega vidika smo si zastavili vprašanje, kako dobre so te pogodbe, ki so bile podpisane," je dejal predsednik vlade in dodal osebni apel, da se pogodbe Evropske komisije – vse države članice so del te komisije - s proizvajalci cepiv naredijo javne. "Mislim, da tu ni nobenih skrivnosti, ki bi jih bilo treba čuvati, in da je v interesu vseh, da so pogodbe javne. Če je v teh pogodbah kaj narobe, in kar je razlog pri zamudi pri delitvi cepiva, naj se to popravi," je pozval in opozoril, da je to treba storiti pravočasno. "Še vedno menim, da je bila odločitev, da se gre v skupne nabave cepiv, dobra," je poudaril predsednik vlade, saj imamo Evropsko unijo za to, "da rešuje situacije, v katerih smo skupaj močnejši, kot če bi delovali posamično, vendar pa je treba principe in dogovore dejansko spoštovati."
