Urška Mlinarič
Letošnji rezultati nacionalnega preverjanja znanja (NPZ) učencev šestih in devetih razredov ne kažejo večjih odstopanj v doseganju standardov znanja v primerjavi s preteklimi generacijami. Pri nekaterih predmetih so povprečni rezultati višji, pri drugih nižji, na splošno pa so rezultati primerljivi, je ob današnji predstavitvi analize podatkov povedal predsednik državne komisije za vodenje NPZ Janez Vogrinc. Ob tem je poudaril, da pri NPZ ne gre za oceno znanja sedanje generacije šolarjev pri določenih predmetih, temveč zgolj za oceno doseganja standardov znanja, ki so ga učenci pridobili v zadnjih letih. V tem oziru rezultati tudi niso evalvacija pouka na daljavo, so pa lahko eden od elementov, ki jih posamezna šola uporabi za samoevalvacijo in izdelavo načrtov za izboljšave pri posameznih predmetih. Da bo analizo dosežkov na NPZ mogoče uporabiti v okviru širše nacionalne evalvacije učinkov izobraževanja na daljavo, ki bo osnova za načrtovanje nadaljnje sistemske podpore in ukrepov, je dodala ministrica za izobraževanje Simona Kustec, ki je rezultate označila za spodbudne.
Pri matematiki slabše
Ti so za šesti razred pokazali, da so najnižji povprečni dosežki pri matematiki, kjer so učenci zbrali 50,98 odstotka točk, najvišji pri angleščini, kjer so v povprečju dosegli 66,84 odstotka točk, kar je v primerjavi z dosežki v letih 2015-2019 pri tem tujem predmetu bistveno višje povprečje. Pri slovenščini 54,81 odstotne točke ne pomeni bistvenega odmika pri povprečju rezultatov minulih let, podobno velja tudi za matematiko. So pa bistveno nižje povprečje v primerjavi s preteklimi leti učenci dosegli pri nemščini, kjer je bilo povprečje 53,7 odstotne točke.
V devetem razredu so bili pri letošnjem NPZ najnižji dosežki pri zgodovini, kjer preverjanje poteka v okviru tretjega predmeta in kjer so učenci v povprečju zbrali nekaj več kot 44 odstotkov, najvišji pa pri angleščini, kjer so zbrali nekaj manj kot 64 odstotkov točk. Pri slovenščini so zbrali nekaj več kot 49 odstotkov, pri matematiki nekaj več kot 48 odstotkov točk.
Primerjava s predhodnimi leti pokaže, da je letošnji dosežek pri matematiki precej nižji od povprečja v predhodnih petih letih, nižje povprečje so učenci letos dosegli tudi pri zgodovini in pri športu. Pri preostalih predmetih ni bistvenih odmikov.
Brez teže in vsebine
"Ravnatelji že leta opozarjamo, da je NPZ brez teže in vsebine. To je dobro pokazala raziskava, ki smo jo opravili pred leti na naši šoli in ki je razkrila, da se 80 odstotkov staršev sploh ni pogovorilo s svojimi otroki o rezultatih, doseženih na tem preverjanju. Otroci tudi zelo neresno pristopajo do tega preverjanja, eni pridejo, eni pa sploh ne. Učitelji pa več od tega, kot da otroke prosijo, naj resno pristopijo, ne morejo narediti," pravi predsednik Združenja ravnateljev osnovnih šol in ravnatelj OŠ Janka Modra Dol pri Ljubljani Gregor Pečan. Slednji se tudi sprašuje o kredibilnosti omenjenega preverjanja, saj so sami po odpravi pouka na daljavo ugotovili velike primanjkljaje v znanju otrok. "Pričakoval bi neodvisno analizo, ki bi povedala, ali je sploh mogoče primerjati posamezne generacije, ali imajo enako zahtevne naloge. In kako smo lahko zadovoljni z doseženimi 50-odstotnimi točkami."
Da bi lahko opravili še bolj neposredne primerjave s preteklimi generacijami, so pri nekaterih predmetih, tako Vogrinc, v preverjanje vključili tudi nekaj nalog iz minulih let. Te so pokazale, da so bili pri angleščini tako učenci šestih kot devetih razredov uspešnejši od generacij, ki so prve pisale te naloge. Ravno obratno je bilo pri matematiki, kjer je sedanja generacija večino enakih nalog rešila slabše od svojih predhodnikov. Podobne primerjave so naredili še za zgodovino, biologijo in šport, pri čemer so največja, negativna odstopanja v primerjavi s preteklimi petimi leti zabeležili pri športu.
Negotova jesen
Sicer pa so rezultati letošnje generacije pokazali, da so bistveno večje razlike v dosežkih med učenci iste šole kot med dosežki različnih šol. "Vse to kaže, da med našimi šolami ni velikih razlik in da so po kakovosti primerljive," je zaključil Vogrinc. Na vprašanje, kako smo lahko zadovoljni z rezultati, ki se zadnja leta gibljejo okoli 50 odstotnih točk za slovenščino in matematiko, pa je odvrnil, da gre za preverjanje in ne ocenjevanje znanja, zato primerjava med NPZ in šolskimi ocenami ni mogoča. Pri šolskem ocenjevanju, na katero se učenci pripravljajo, tako Vogrinc, je obseg snovi bistveno manjši, medtem ko je pri NPZ bistveno večji in se preverja brez predhodne priprave za nekaj let nazaj. Poleg tega je za pozitivno oceno pri testih treba rešiti polovico nalog, ki zahtevajo minimalne standarde znanja, na NPZ, ki je zahtevnejši, pa je takih nalog le tretjina.
Ob tem je bilo poudarjeno, da so to le prvi rezultati NPZ, medtem ko naj bi bile vsebinske analize, ki naj bi bile v pomoč šolam in učiteljem pri načrtovanju šolskega leta, pripravljene do konca poletja. Kar je pozno, tudi v luči negotovosti, kaj bo prinesla jesen, kar je posredno priznala tudi ministrica, ki je dejala, da ni nobenega zagotovila, da bomo vkorakali v šolsko jesen, kot smo je vajeni iz predkoronskih let. A sama verjame, da bodo na šolah opravili samoevalvacije in se ustrezno pripravili. "Zaupati moramo, da pedagoška stroka dela najboljše možno, mi pa bomo še naprej podpirali dobre strokovne rešitve," je zaključila.
