Načrt za okrevanje: Dobra milijarda evrov za zeleni prehod

Slovenija bo do konca leta 2026 iz evropskega sklada za okrevanje počrpala 2,5 milijarde evrov, je predvideno v nacionalnem načrtu za okrevanje. Za projekte, ki so v načrtu že navedeni, bodo sredstva na voljo neposredno, za preostale bodo resorna ministrstva objavila razpise. Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač je ob predstavitvi pojasnil, da bodo po najbolj optimističnem scenariju prva sredstva na voljo še letos.

Med konkretnimi projekti je 280 milijonov evrov predvidenih za nadgradnjo železniških postaj Domžale, Grosuplje in Ljubljana, železniške proge Ljubljana-Jesenice in Ljubljana-Borovnica. Za ljubljansko medicinsko fakulteto (Kampus Vrazov trg) je predvidenih 50 milijonov evrov, za dograditev ljubljanske infekcijske klinike 70 milijonov in za nadomestno gradnjo mariborske infekcijske klinike 40 milijonov evrov.

Šestdeset milijonov evrov za javna najemna stanovanja

Republiški stanovanjski sklad lahko računa na 60 milijonov evrov za dograditev javnih najemnih stanovanj. Za vzpostavitev centra za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov je predvidenih 5,1 milijona evrov, za vzpostavitev centra za prehod v pametno in krožno družbo 20 milijonov in za vzpostavitev nacionalnega inštituta za hrano 5,3 milijona evrov. V okviru ključnega področja Zeleni prehod bodo ministrstva objavila razpise za financiranje projektov obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije v skupni vrednosti 146 milijonov evrov; od tega za prestrukturiranje daljinskih sistemov na obnovljive vire energije z uporabo novih tehnologij 11 milijonov evrov, za izkoriščanje geotermalne energije in za hidroelektrarne 50 milijonov ter za krepitev distribucijskega omrežja električne energije 80 milijonov evrov. Za trajnostno prenovo stavb bo na voljo 86 milijonov evrov.

Za projekte na področju čistega in varnega okolja je predvidenih 473 milijonov evrov, od tega 335 milijonov za projekte za zmanjšanje poplavne ogroženosti in zmanjšanje tveganja za druge naravne nesreče, ki so posledica podnebnih sprememb, kot so plazovi. Za gradnjo vodovodov in kanalizacije bodo občine imele na voljo 108 milijonov evrov. Za postavitev polnilnic za električne avtomobile je predvidenih 5,8 milijona evrov. Med ukrepi za prehod v krožno gospodarstvo in učinkovito rabo virov je 28 milijonov evrov predvidenih za projekte za dvig kapacitet za predelavo lesa. Za digitalno preobrazbo gospodarstva (uvajanje digitalnih rešitev, avtomatizacije, robotizacije …) je odmerjenih 56,5 milijona evrov, za digitalno preobrazbo javnega sektorja pa 274 milijonov.

​Za lažje zaposlovanje mladih 27 milijonov evrov

Za raziskave, razvoj in inovacije bo na voljo 133 milijonov evrov, od tega za demonstracijske in pilotne projekte 30 milijonov, za sofinanciranje projektov v podporo zelenemu prehodu in digitalizaciji pa 65 milijonov evrov. Za dvig produktivnosti je predvidenih 157 milijonov evrov, od tega 138 milijonov za investicije v podjetjih, vključno z deprivilegiranimi območji. Za področje trga dela nacionalni načrt predvideva 56 milijonov evrov, od tega za pomoč mladim, da bodo po koncu izobraževanja hitreje lahko našli zaposlitev, 27 milijonov evrov, za vavčerje za usposabljanje in izobraževanje zaposlenih pa 14 milijonov. Področje turizma in kulturne dediščine lahko računa na 127 milijonov evrov.

Za reformo visokega šolstva in za vlaganja v izobraževalno infrastrukturo bo predvidoma na voljo 165 milijonov evrov. Na področju zdravstva je za zaposlitev dodatnih družinskih zdravnikov predvidenih 9 milijonov evrov. Na področju dolgotrajne oskrbe pa za dograditev negovalnih domov 20 milijonov evrov in 59 milijonov za "zagotovitev varnega okolja za bivanje oseb, ki so odvisne od pomoči drugih".

Iz okoljske nevladne organizacije Focus so sporočili, da so načrt za okrevanje analizirali v okviru spletne kampanje EU Cash Awards. Ker končna različica za javnost še vedno ostaja neznanka, si je Slovenija na glasovanju "prislužila" bronasto medaljo v kategoriji planiranje za zaprtimi vrati. Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček pa je za STA dejal, da bi si gospodarstvo želelo več nepovratnih sredstev, predvsem za projekte s področja zelenega prehoda in digitalizacije. Večina sredstev je bila dodeljena javni infrastrukturi, pri GZS pa menijo, da bo imelo posredne koristi tudi gospodarstvo, saj mu bodo javni naročniki zaupali izvedbo del.