Nad "strankokracijo" z novim zakonom o volitvah v državni zbor

Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema, ki je nastal na pobudo civilnodružbenega gibanja Sinteza in h kateremu se je pridružila široka paleta slovenskih strokovnjakov in intelektualcev, je prejšnji teden v Mariboru pripravil prvo javno predstavitev osnutka novega zakona o volitvah v državni zbor. Po uvodnem nagovoru dr. Dušana Radonjiča sta osnutek zakona predstavila Emil Milan Pintar, predsedujoči Sinteze, in Tjaša Zorc. Oba sta tudi člana delovne skupine za pripravo zakona, v kateri so še dr. Ciril Ribičič, dr. Ivan Svetlik, dr. Rado Bohinc, Matjaž Maček, in Matej Igličar. Sprememba volilnega sistema je po njihovem prepričanju prvi in nujni korak v smeri boljšega upravljanja naše države. Z njim pa želijo v prvi vrsti omejiti tako imenovano strankokracijo in omogočiti izvolitev ljudi s kompetencami in visokimi etičnimi standardi, ki bodo svojo funkcijo opravljali z veliko mero odgovornosti do volivcev, ne pa (le) do stranke, kakor je po njihovem mnenju sedaj.

Po več letih priprav in razprav so torej pripravili osnutek, ki predvideva izvolitev polovice poslancev (oziroma 44, dve mesti bi še zmeraj pripadli predstavnikoma manjšin) po dvokrožnem večinskem sistemu, preostalih 44 pa po sedanjem, proporcionalnem sistemu. In sicer bi se po regijah na novo zasnovali volilni okraji, v katerih bi se izbral po en poslanec. Kandidate bi lahko predlagale liste državljanov in stranke s 150 podpisi. Izvoljen je tisti z absolutno večino glasov. Če nihče ni izvoljen v prvem krogu, gresta kandidata z največ glasovi v drugi krog. Preostale kandidate za poslance bi torej izvolili, kakor do sedaj, po volilnih enotah z volilnimi listami kandidatov, ki jih prav tako oblikujejo bodisi stranke bodisi državljani. Pri tem bi za vse volilne okraje v volilni enoti bile liste enake. Volivci obvezno izberejo enega od kandidatov na eni od list, s tem izberejo tudi listo oziroma stranko. Prag za stranke bi bil štiri odstotke glasov, kakor je sedaj. Izvoljeni nestrankarski poslanci bi tvorili posebno poslansko skupino in ne bi smeli prehajati v strankarske poslanske skupine, kakor tudi bi bilo prepovedano prehajanje poslancev med strankami in državljanskimi listami ter v izvršno oblast in nazaj.

Vsak volivec bi torej imel dva glasova: s prvim voli "svojega" poslanca v svojem volilnem okraju, z drugim kandidatno listo stranke in na tej listi kandidata, ki mu namenja svoj prednostni glas. Sedanji sistem namreč po besedah Pintarja ne uresničuje ustavnega načela, da morajo imeti volivci odločujoč vpliv na izvolitve poslancev, povzroča tudi nesorazmerno zastopanost državljanov in regij v državni zbor ter izrinja državljane (civilno družbo) iz postopkov kandidiranja. Zaradi nezaupanja v politične stranke in s tem tudi v institucije povzroča sistem negativno kadrovsko selekcijo. Zato je v njihovem osnutku tudi možnost odpoklica poslanca oziroma prenehanje mandata. Že vsak kandidat za poslanca pa bi moral razkriti podatke o sebi, vključno s programom dela. Uvedena bi bila tudi možnost elektronskega glasovanja na daljavo.

Svoje poglede na sedanje politično stanje in "svoj" zakon so v Sintezi in Nacionalnem svetu predstavljali že tudi v razpravi na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, pa tudi v državnem svetu. Sledile bodo še tiskovne konference, javne predstavitve osnutka zakona in pogovori z vsemi strankami. Najlažje bi bilo namreč, da bi katera od njih vložila njihov zakon v proceduro, kar pa je težko pričakovati, saj bi poslanci morali odločati o svojih prihodnjih izvolitvah.

"Mislim, da nihče več ne more biti zadovoljen s stanjem v naši državi. Tudi v strankah ne, ker jim nihče več ne zaupa, zaradi česar pa je nato volilna abstinenca tako visoka. Zato pozivamo vse, da se udeležijo razprave o novi volilni zakonodaji, ki je lahko temelj prihodnjih sprememb," je na nedavni predstavitvi v Mariboru dejala Tjaša Zorc in še dodala, da se povezujejo že s civilno družbo in posameznimi skupinami na več področjih. "Zakon o volitvah je magna carta, je sporazum med družbo in politiko, na katero se le začasno prenese del suverenitete," je še sklenil Pintar.