Zadnjič me je nekoliko pogrelo, ko so po radiu nekoliko "sfrizirali" našo vremensko napoved. Za zahodno Slovenijo smo napovedovali, da bo ponekod občasno rosilo ali rahlo deževalo, kar je bilo očitno predolgo, in glas napovedovalca se je odločil, da bo na zahodu deževno. Na srečo nisem plešast, zato so mi lasje lahko šli malo pokonci. Človek je pač občutljiv, če mu nekdo pokvari sad njegovega dela, četudi tega ni naredil namenoma. Ker enostavno ne verjamem, da bi kdo hotel kaj žalega storiti vremenu. No, vremenski napovedi, seveda. Kajti tisti gospod ima res lep glas in izgovorjavo in ga prav rad poslušam, ko bere poročila ali kaj drugega.{api_embed_photo_L30}618270{/api_embed_photo_L30}
Radio je medij zvoka, glasu in, žal, vsakega človeka ni enako prijetno poslušati. Morda sem res bolj slušni tip, kdo drug tega niti ne bi opazil ali mu ne bi bilo mar. Kako drugače je, če ti kdo bere roman ali kratko humoresko - jaz jo doživljam precej drugače, kot če berem sam. Lepota besedila ni le v vsebini, ampak tudi v načinu podajanja. In enako velja za druga, neliterarna branja na radiu. Ampak kaj pomaga, če nekdo vremensko napoved prebere z lepim glasom in izbranimi poudarki, če pa neposrečeno zamenja nekaj besed ali kakšen stavek in s tem zamaje bistvo ali pa vsaj del vsebine. Že res, da daje današnji čas prepogosto prednost obliki pred vsebino, a pri vremenu je vsebina najbrž vendarle bistvena.
In če smo že pri stvari, kakšna pa je sploh razlika med deževnim vremenom in vremenom, ko nekje občasno rosi ali rahlo dežuje, kaplja? Ne vem, ampak jaz si pod deževnim vremenom predstavljam, da bolj ali manj večino dneva dežuje, da je ta nesrečni dež vsaj "približno dež", ne pa kakšno kapljanje.
Rosenje je pa sploh zgodba zase. Vedeti je namreč treba, da so oblaki, tudi megla, sestavljeni iz drobnih vodnih kapljic, ki so tako majhne, da lebdijo v zraku. Ker se premikajo, tudi trkajo med sabo in se lahko zlivajo. S tem sicer nastanejo malo manj drobne kapljice, ki so že dovolj težke, da počasi padajo proti tlom, niso pa to prave dežne kaplje. In to je rosenje. Če pogledate v lužo, se na njeni gladini skoraj ne bo poznalo, da te kapljice padajo vanjo. In tako kot pri dežju lahko rosi res rahlo ali pa tako na gosto, da včasih ne vemo, ali potrebujemo dežnik ali ne. Če se odločimo, da ne, bomo čez kake četrt ure že nekoliko mokri, če se odločimo, da ga potrebujemo, ga bomo verjetno po četrt ure zaprli, ker se ga ne splača imeti odprtega. Rosi lahko iz megle, lahko pa tudi iz razmeroma plitve plasti oblakov, kot je nizka oblačnost.
Za dežne kapljice pa potrebujemo nekaj več, drugačen mehanizem, ki bo prepričal oblačne kapljice, da bodo začele rasti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
