Ob začetku epidemije marca letos, ko je močno primanjkovalo zaščitne opreme, je ministrstvo za gospodarstvo objavilo razpis za njeno nabavo. Gale pa se je v aprilu javno izpostavil in na TV Slovenija povedal, da so bili nekateri posli sporni. Omenjal je tudi neposredno vpletanje ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, poleg tega pa naj bi skušali posredovati tudi nekateri drugi znani Slovenci.
Proti Počivalšku je Gale avgusta vložil kazensko ovadbo zaradi posla s podjetjem Acron, pri katerem naj bi bila država oškodovana za najmanj 1,2 milijona evrov. Na zavodu so tedaj zagotavili, da postopki, "ki so v teku, nikakor niso povezani z javnim delovanjem posameznikov in javnim razkrivanjem posameznih primerov v okviru nabav medicinske in zaščitne opreme".
Zdaj naj bi Gale dobil izredno odpoved, kar pomeni, da ne bo upravičen do odpravnine in nadomestila za brezposelnost, poroča spletni portal 24ur.com. Že konec septembra pa smo poročali, da je pripravil 30 strani dolg zagovor glede sklepanja domnevno škodljivih pogodb pri nabavah zaščitne medicinske opreme in neustrezne komunikacije z mediji, kar mu očitajo na zavodu.
Zagovor je sicer pripravil za pogovor pri direktorju zavoda Tomiju Rumpfu. Na zagovor so zaradi sumov domnevnih nepravilnosti v zvezi s podpisi pogodb ob nabavi zaščitne opreme poleg Galeta poklicali tudi nekdanjega direktorja zavoda Antona Zakrajška in njegovega namestnika Alojza Černeta, ki je bil podpisnik večine pogodb o nabavah zaščitne opreme.
Na zavodu za blagovne rezerve zadeve ne morejo podrobneje komentirati
Na zavodu za blagovne rezerve so za STA pojasnili, da je bilo vodstvo zavoda po ugotovljenih kršitvah področne zakonodaje dolžno ukrepati in uvesti postopke zoper tri zaposlene. "Ker so v zvezi s tem sproženi postopki, zadeve podrobneje ne moremo komentirati," so zapisali. Gale naj bi dobil izredno odpoved delovnega razmerja, zato naj ne bi bil upravičen do odpovednega roka, odpravnine in nadomestila za brezposelnost.
V Transparency International (TI) Slovenia so ob obvestilu, da je Gale izgubil službo na zavodu za blagovne rezerve, znova opozorili na pomanjkljivosti sistema za zaščito žvižgačev v Sloveniji. Čeprav je ob sprejetju zakona o integriteti in preprečevanju korupcije leta 2010 ta veljal za naprednega, se po njihovem mnenju že nekaj let kažejo tako zakonske luknje kot nezadostno izvajanje zaščite prijaviteljev v praksi.
Skupno izjavo so podale tudi stranke LMŠ, SD, Levica in SAB in Jože Damijan
"Z žalostjo smo danes prejeli novico o izdaji odločbe o prekinitvi delovnega razmerja Ivanu Galetu. Čeprav smo soočeni s poplavo kadrovskih čistk, kršitev zakonov in celo Ustave ter drugih samovoljnih zlorab aktualne oblasti, pa ta primer izstopa ne le s skrajnostjo, ampak tudi s povsem neprikritim namenom maščevanja državnemu uradniku, ki je postavil javni interes pred zasebni interes tistih, ki so zlorabili zaupana pooblastila. Ivanu Galetu izražamo podporo in solidarnost ter svoje prepričanje, da bo resnica prevladala in velika krivica odpravljena. Z eksemplaričnim maščevanjem Ivanu Galetu pa želi aktualna oblast ustrahovati tudi vse druge, ki so dnevno soočeni s pravno in siceršnjo nevzdržnostjo njihovega početja. Zato napovedujemo novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije z določili EU direktiv, katerih namen je jasno in nedvoumno zaščititi pravice in varnost t.i. žvižgačev tako pred zlorabami s strani korporativnih interesov kot pred zlorabami s strani interesov vsakokratne oblasti. Če pravic žvižgačev ne zaščitimo, bo odžvižgalo pravni državi in demokraciji v naši državi."
Predsednica TI Slovenia Alma Sedlar je zato v današnjem sporočilu za javnost pozvala vlado, "naj izkoristi zgodovinsko priložnost za prenos evropske direktive in pripravi samostojen in napreden zakon za zaščito prijaviteljev, v pripravo pa naj vključi čim širši krog deležnikov". Znova je poudarila pomen zaščite prijaviteljev za razkrivanje korupcijskih ravnanj, odtekanja javnega denarja, reševanja življenj in okolja.
"Posamezniki, katerih razkritja so ključna za zaščito javnega interesa, so za svoja dejanja pogosto kaznovani s povračilnimi ukrepi, kot so poskusi diskreditacije, neupravičena prekinitev delovnega razmerja, šikaniranje ali celo fizični napadi. Napreden zakon ter ustrezna implementacija bi prijavitelje lahko zaščitila pred večino povračilnih ukrepov," je zapisala Sedlarjeva.
TI Slovenia je pred kratkim začel izvajati nov projekt, s katerim bo prispeval k zaščiti prijaviteljev tako s spremljanjem prenosa direktive v pravni red kot tudi z dejavnim svetovanjem posameznikom, ki razmišljajo o razkritju domnevnih nepravilnosti. Ti se lahko obrnejo na Center Spregovori, kjer bodo prejeli nasvet, kako ravnati v njihovi situaciji.
