Devet podjetij iz Združenja industrije pijač pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je podpisalo dodatno zavezo k odgovornosti, s katero so se zavezala, da bodo do konca leta 2025 za pet odstotkov znižala količino sladkorja v pijačah, ki jih proizvajajo.
Gre za proizvajalce in distributerje brezalkoholnih pijač s sedežem v Sloveniji. To so storili v družbah Atlantic Droga Kolinska, Coca-Cola HBC Slovenija, Costella, Dana, Fructal, Nektar Natura, Pivovarna Laško Union, Radenska in Vital Mestinje. V omenjenih podjetjih dela 13 odstotkov vseh zaposlenih v slovenski živilskopredelovalni industriji, skupno pa ustvarijo 20 odstotkov vseh čistih prihodkov v slovenskem živilskopredelovalnem sektorju. Na letni ravni tako skupaj ustvarijo 448 milijonov evrov prihodkov. "So torej pomemben člen, ki preko plačanih davkov prispeva tudi k dobrobiti države," meni direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS Tatjana Zagorc. Panoga je sicer v težkih časih, saj so po nekajletni uspešni rasti omenjena podjetja v lanskem letu, ki ga je zaznamovala epidemija koronavirusa, bila prizadeta zaradi vsesplošnega zaprtja, predvsem pa zaradi zaprtja gostinsko-turističnega sektorja.
Za zgled
"Tudi takšne odločitve pokažejo vaš karakter, proaktivnost in odločnost, da greste v smeri nečesa, kar je v družbi želeno," je podpisnikom povedal generalni direktor GZS Aleš Cantarutti, ki je ob tem izrazil zadovoljstvo, da ima lahko zbornica vlogo koordinatorja pri tovrstnih projektih. "Verjamem, da bodo tudi drugi sektorji sledili vašemu zgledu." Predsednik Združenja industrije pijač in direktor Radenske Marian Šefčovič je ob podpisu izrazil zadovoljstvo, da znajo omenjena podjetja, ki so sicer konkurenti na trgu, stopiti skupaj, ko se morajo soočiti s skupnimi izzivi. "Sladkor je samo del zgodbe, imamo še veliko izzivov, od vprašanja uporabe reciklirane embalaže do koncesij za rabo vode … Naša odgovornost do potrošnika je ogromna in tako tudi mora biti. Potrošnik namreč danes več ni tak, da bi samo kupil izdelek, ga spil in šel. Potrošnik danes gleda tudi na podjetje, ki izdelek proizvaja - ali je odgovorno do okolja in svojih zaposlenih. Tudi na podlagi tega se odloča za nakup."
5 odstotkov manj sladkorja bodo vsebovali izdelki podpisnic zaveze do konca leta 2025.
13 odstotkov vseh zaposlenih v slovenski živilskopredelovalni industriji dela v devetih družbah podpisnicah.
448 milijonov evrov prihodkov skupno ustvarijo omenjene družbe na letni ravni.
O koronavirusu ne bo več govoril
"Prejšnji teden sem se odločil, da ne bom več govoril o koronavirusu," je v šali dejal Šefčovič in dodal, da se poslovanje počasi vrača v stare tirnice, zato so zdaj po njegovih besedah podjetja v branži usmerjena v razvojne projekte, s katerimi bi povečala obseg poslovanja. "Danes sem veliko bolj pozitiven, kot sem bil morda pred šestimi meseci, naučili smo se živeti z vsemi omejitvami in v skladu z njimi tudi poslovati." Tudi v industriji pijač je ena vidnejših posledic epidemije porast cen repromateriala, tudi sladkorja, pa tudi delovne sile. "To bo seveda imelo vpliv na inflacijo, prav tako na podražitev živilskih izdelkov, enako je seveda na drugih področjih gospodarstva. Te nove razmere na trgu smo morali upoštevati pri pripravi poslovnih načrtov." Družba je v prejšnjih letih precej vlagala na hrvaškem trgu, za katerega Šefčovič pravi, da je bil tam v lanskem letu njihov edini izdelek, katerega prodaja je rasla, ravno radenska. "To pomeni, da je Radenska tam še vedno močna blagovna znamka, potrebujemo zgolj še nekaj časa, da ji na trgu izborimo mesto, ki si ga zasluži."
Nadgradnja zaveze iz leta 2015
Omenjena podjetja so na isti dan že leta 2015 v Radencih podpisala prvo zavezo, s katero so se med drugim zavezala, da brezalkoholnih pijač ne bodo oglaševala otrokom, mlajšim od dvanajst let in da se bodo odgovorno obnašala v prostorih osnovnih in srednjih šol, tako da bodo tam ponujala celoten asortiment svojih izdelkov, tudi vodo. Prav tako so takrat sklenili, da bodo potrošnike informirali o energijski vrednosti pijač, ki bo jasno vidna na prvi strani embalaže. Hkrati so se takrat zavzeli za to, da bodo potrošnikom zagotovili čim večjo ponudbo nizkoenergijskih pijač brez sladkorja. Vodja projekta Petra Medved Djurašinović z GZS pravi, da številke dokazujejo, da so v prvih petih letih podpisniki dejansko pristopili k uresničevanju svojih zavez. Tako so, kot pravi, med drugim oglasi za brezalkoholne pijače izginili iz tiskanih in spletnih medijev, ki so namenjeni otrokom, mlajšim od dvanajst let. Vedno več je tudi izdelkov, kjer je energijska vrednost vidna na prednji strani embalaže, še pove. Tudi delež nizkoenergijskih pijač v svoji ponudbi je sektor po besedah Medved Djurašinovićeve v petih letih podvojil.
Darja Teržan iz družbe Atlantic Droga Kolinska pojasnjuje, da so v času epidemije vsi proizvajalci doživeli padec prodaje v turistično-gostinskem sektorju zaradi zaustavitve dejavnosti. Je pa bil po njenih besedah padec precej manjši na področju maloprodaje. Poteza, za katero so se odločili največji igralci v panogi, pravi, je skladu z vedno večjo ozaveščenostjo potrošnikov. "Potrošniki spreminjajo svoje navade, temu se tudi mi prilagajamo. To se dogaja v vseh sektorjih živilskopredelovane industrije. Proizvajalci sledimo trendom, ki jih potrošniki narekujejo, zaradi tega tudi podpisujemo tovrstne zaveze." V portfelju skupine na področju prodaje brezalkoholnih pijač v Sloveniji poleg mineralne vode Donat Mg izstopata še cockta in cedevita. Tako so po njenih besedah v prejšnjih letih ponudili na trgu nove verzije cockte brez sladkorja, količino sladkorja pa so znižali tudi v osnovni verziji.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
