​Neenakost med spoloma se je v času koronakrize povečala, vrača pa se tudi tradicionalna delitev vlog

Katja iz Ljubljane za svoja otroka, prvošolca in četrtošolca, skrbi sama. Dela honorarno, prejema otroški dodatek in preživnino od nekdanjega partnerja, s katerim se je med drugim razšla zaradi alkoholizma. Starši ji pri varstvu otrok zaradi nevarnosti okužbe ne morejo pomagati, varuško pa si lahko privošči zgolj občasno. Pri šolanju na daljavo ni popuščanja, pritisk na starše je velik, ob tem in honorarnem delu mora skrbeti še za gospodinjstvo. "Držim na minimumu, toliko, da gre skozi," pove Katja in dodaja, da na srečo otroka dobita brezplačno kosilo. "Ne znam si predstavljati, da bi morala ob vsem tem še kuhati," pripomni. Je doktorica s področja humanistike, delala pa je tudi kot raziskovalka. S strani samskih moških kolegov z rednimi službami ni deležna nikakršnega razumevanja. "Ne želim biti v vlogi žrtve, ampak nekateri si sploh ne predstavljajo moje situacije," priznava. Tudi njen bivši partner se po rojstvu otrok ni želel prilagajati glede delovnika. Ne zdi se ji prav, da bi morala kot ženska žrtvovati svojo kariero. "Potem sem raje na svojem in sem ponosna nase," razmišlja sogovornica, ki trenutno z otrokoma živi v majhni garsonjeri.

Zgodbe žensk, ki so se zaradi epidemije znašle v še težji situaciji, so različne - od prekark, ki so ostale brez projektov, do samozaposlenih, ki ne vedo, kako bodo plačale položnice, razlaga Nika Kovač z Inštituta 8. marec. "Pisala nam je javna uslužbenka z dobro plačo, ki se je znašla v hudi stiski, ker podnevi težko obvladuje šolanje na domu, gospodinjska dela in službene obveznosti. Občutek ima, da je kar naenkrat privezana za štedilnik, v službi pa še vedno pričakujejo visoko stopnjo produktivnosti," opiše Kovačeva. {api_embed_photo_R30}612188{/api_embed_photo_R30}

Statistični podatki, raziskave in konkretni primeri

Že lansko leto je bila razlika med bruto plačo žensk in moških občutna, moški so v povprečju zaslužili 110 evrov več kot ženske, v javnem sektorju je razlika presegla 300 evrov. Z zavoda za zaposlovanje poročajo o povečanju števila mladih brezposelnih, pri čemer so še posebej na udaru mlade ženske, ki si v času iskanja službe pogosto ustvarijo družino in so zaradi tega manj zaželene pri delodajalcih. Raziskava združenja pravnikov in odvetnikov Deloitte, ki je zajela okrog 400 zaposlenih žensk s celega sveta, ugotavlja, da pandemija vpliva negativno na življenje kar 82 odstotkov anketirank, od tega jih kar 70 odstotkov dvomi glede nadaljnje kariere. Delež žensk, ki v svojem gospodinjstvu skrbijo za druge družinske člane, se je med epidemijo potrojil. Skoraj dve tretjini jih opravlja občutno več gospodinjskih opravil.

Dvaindvajset organizacij in nekaj posameznikov je 2. decembra na vlado že naslovilo javni poziv za ponovno odprtje vrtcev in šol, saj s tem ne bi zmanjšali zgolj škode, ki jo bo izobraževanje na daljavo prineslo otrokom, ampak tudi razbremenili ženske. Ugotavljajo namreč, da so prav one tiste, ki prevzemajo večje breme, povečali so se obveznosti, stres, nekatere so v celoti opustile plačano delo zaradi skrbi in vzgoje otrok. Podpisniki so opozorili še na dolgoročne posledice zaradi povečanja finančne odvisnosti žensk, stisk in poslabšanja duševnega zdravja ter plačne vrzeli.

Nazaj v tradicionalno delitev vlog

Pandemija je že tretja velika kriza, ki usodno poslabšuje položaj žensk v Sloveniji po letu 1990, razlaga Sonja Lokar, članica Ženskega lobija in nekdanja predsednica Ženskega foruma Socialnih demokratov (SD). Z osamosvojitvijo in spremembo ekonomskega in političnega sistema je prišlo do izgube vpliva žensk na politiko in po drugi svetovni vojni pridobljenih ekonomskih in socialnih pravic, kar je privedlo do revščine starejših žensk. Po letu 2008 je položaj žensk občutno poslabšala recesija, ki je oslabila javno zdravstvo in oskrbo starejših ter povzročila poplavo nestalnih oblik zaposlitev. "Pandemija je samo razgalila, na kako tankem ledu stoji ekonomska neodvisnost žensk v Sloveniji in kaj se zgodi, če se vlada ne zaveda, da s svojimi ukrepi lahko bistveno bolj prizadene ženske (pa tudi otroke), če ne upošteva, kako njeni ukrepi različno delujejo na različne skupine ljudi," komentira Lokarjeva. {api_embed_photo_R30}612305{/api_embed_photo_R30}

Profesorica na Fakulteti za socialno delo Vesna Leskošek pa opozarja, da se neenakosti poglabljajo na ključnih področjih, ki zagotavljajo neodvisnost žensk: "To sta predvsem zaposlitev in dohodek, potem dostop do izobraževanja in delo v domačem gospodinjstvu." Tradicionalna delitev vlog je opazna tudi znotraj gospodinjstev, saj so prav ženske tiste, ki opravijo več neplačanega dela. Za skrb otrok in družinskih članov v večji meri stopijo s trga delovne sile, kar pa posledično pomeni večjo ekonomsko odvisnost od moških in manjšo samostojnost pri sprejemanju odločitev o lastnem življenju. {api_embed_photo_R30}612189{/api_embed_photo_R30}

Kriza močno vpliva na vse generacije in družbene skupine žensk. "Na revne tako, da poglablja prehransko revščino kot skrajno obliko revščine; na mlade tako, da veča njihovo odvisnost od staršev, jim preprečuje delo in poglablja ekonomsko odvisnost; na srednjo generacijo tako, da jih preobremenjuje, ker so sendvič generacija in prevzemajo skrb za mlade in stare; na starejše ženske, ki so že tako ali tako veliko bolj revne kot starejši moški, vpliva usodno, saj so v sedanjem času povsem odvisne od bodisi nevladnih organizacij ali sorodnikov, sosedov in drugih, ki zanje skrbijo," pojasni Leskoškova. Poglabljanje revščine pri vseh starostnih skupinah je za vsako družbo pogubno, vodi pa do oddaljevanja od trga delovne sile, negativnih učinkov na zdravje, poglabljanja družbenih neenakosti, oteževanja izobraževalnih možnosti, povzroči pa lahko trajno marginalizacijo.