V Sloveniji je trenutno z vsemi odmerki cepljenih le 33 odstotkov prebivalstva, zato tako stroka kot politika opozarjata, da je pred jesenjo zaradi zelo hitrega širjenja koronavirusne različice delta nujno dvigniti precepljenost. Da je od tega, kolikšna bo precepljenost, odvisno tudi, ali bodo jeseni šolarji in dijaki lahko odšli k pouku v učilnice, je prvi pred tednom opozoril predsednik vlade Janez Janša. S svarili ta teden nadaljuje tudi minister za zdravje Janez Poklukar, ki pravi, da je "zdaj idealen čas za cepljenje, saj le z njim lahko omogočimo odprte šole in gospodarstvo".
Šole morajo ostati odprte
Ravnatelji so si enotni, da šole morajo ostati odprte. To so, kot nam je povedala ravnateljica in predsednica Zveze srednjih šol in dijaških domov Frančiška Al Mansour, na nedavnem srečanju prosili tudi ministrico za izobraževanje Simono Kustec. "Obljubili smo, da smo pripravljeni sprejeti vse ukrepe, samo da šole ostanejo odprte, saj je bilo v minulem letu in pol narejene že veliko škode. Njen odgovor je bil, da nas sicer povsem razume, da pa naj se pripravimo, da bodo šole zaprte," je pojasnila Al Mansourjeva. Ravnatelji, ne le na srednješolski ravni, temveč tudi na osnovnih šolah, ob tem opozarjajo, da nimajo nobenih informacij o novem šolskem letu. "Mi bi že zdaj morali vedeti, kako bo stekel pouk jeseni. Dober teden pred začetkom pouka, ko ministrstvo za izobraževanje na podlagi evalvacije pouka na daljavo obljublja smernice, usmeritve in posodobljene modele pouka glede na epidemiološke razmere, je prepozno," dodaja ravnateljica, ki pravi, da odgovornosti za to, koliko zaposlenih in dijakov bo precepljenih, država ne more prevaliti na ravnatelje.
2,1
odstotka mladostnikov do 17 let je cepljenih s prvim odmerkom, z vsemi odmerki pa 0,62 odstotka mladostnikov
Ti so ob koncu šolskega leta od ministra za zdravje Janeza Poklukarja dobili motivacijsko pismo o pomenu cepljenja mladih s prošnjo, da ga razdelijo med učence in dijake. "Nekateri so ga razdelili, nekateri ne. Sam sem to storil, a sem dobil od številnih staršev odgovor, da naj se držim tistega, kar je naloga šole, in to je izobraževanje, ne pa, da posegam na polje zdravstva," pravi ravnatelj OŠ Dol pri Ljubljani in predsednik Združenja ravnateljev Gregor Pečan. In doda, da se s tem sicer strinja, a da se je v zadnjem letu in pol na šole prelagalo ogromno ukrepov, ki so zdravstvene narave. "Poleg tega pa smo šole otrokom dolžne zagotavljati zdravo in spodbudno okolje."
Kljub temu prioritetno cepiti odrasle nad 40 let
Omenjeno pismo je bilo bolj ali manj vse, kar je oblast naredila, da bi k cepljenju povabila tudi najstnike in mladostnike od 12. do 18. leta starosti, potem ko je posvetovalna skupina za cepljenje pod vodstvom Bojane Beović skladno s smernicami Evropske agencije za zdravila odločila, da je tudi pri nas mogoče cepljenje za to starostno skupino. Za posebno kampanjo dviga precepljenosti zaposlenih v šolstvu, otrok in dijakov se na ministrstvu za izobraževanje niso odločili. Pravijo, da je za celovito strategijo zadolžen Nacionalni inštitut za javno zdravje, ministrica pa da javno velikokrat opozori na pomen cepljenja, so še dodali. Da bi bila takšna kampanja dobrodošla že pred časom, poudarja pediater Denis Baš, ki pravi, da dobi veliko vprašanj staršev, ali naj dajo cepiti svojega najstnika. "Sam jih k temu spodbujam, saj je tveganje nezaželenih stranskih učinkov veliko manjše, kot je tveganje, ki ga prinaša okužba."
Beovićeva: Cepljenje življenjskega pomena
Cepljenje je trenutno življenjsko pomembno za družbo, poudarja vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. S tega stališča se ji zdi, da mora stroka zagovarjati obvezno cepljenje oziroma kakršen koli ekvivalent, ki bi poskrbel za to, da bi se proti covidu-19 cepilo več ljudi. Osebno je ideji obveznega cepljenja naklonjena. Ali v Sloveniji o tem poteka kakšna resna razprava, ne ve oziroma sama v te pogovore ni vključena.
"Gre za to, da smo zdravniki zelo prepričani, da je cepljenje izjemno pomemben ukrep, če želimo preprečiti nadaljevanje epidemije, zelo učinkovit in zelo varen," je pojasnila. Družba se lahko odloči tudi drugače, stroka pa mora res stati za tem, da se vsi ljudje cepijo, je dodala. (sta)
Kljub temu pa je, po mnenju Baša, na prvem mestu treba o cepljenju prepričati odrasle, zlasti starejše od 40 let, ki so bolj ogroženi, šele nato pa so na vrsti tisti nad 12. letom starosti. "Zdaj, ko je dovolj cepiva, je edino odgovorno, da se cepijo vsi, ki se še niso, sicer bodo otroci jeseni spet kolateralna škoda." Da je urgentno najprej poskrbeti za to, da se bodo cepili starejši, zlasti tisti nad 50 let in kronični bolniki, meni tudi Beovićeva, ki poudarja, da cepljenje otrok ni prioriteta. "Cepljenje otrok iz ranljivih skupin zaradi kroničnih bolezni priporočamo, medtem ko je vprašanje, ali je za zdrave otroke to nujno potrebno. Vsekakor je priporočljivo, če tako želijo tudi sami." Ravnateljica Al Mansourjeva pa dodaja, da je pri nagovarjanju k cepljenju nujen pedagoški pristop prepričevanja in argumentiranja. "Grožnje z zapiranjem šol, če ne bo zadostne precepljenosti, imajo lahko nasproten učinek od želenega."
Samotestiranje da ali ne?
Na vprašanje, ali bo jeseni za vstop v šolo pogoj samotestiranje, Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid, odgovarja, da o tem dogovora še ni, pogovori, tudi z ministrstvom za izobraževanje, pa še tečejo. "Vsekakor mora o tem odločiti stroka in ne politika, kot se je dogajalo pri dosedanjih ukrepih," pravi Pečan. Da bi se o pogojih za pristop k pouku v živo jeseni morali resno pogovoriti, sta si enotna Baš in Beovićeva. Celo več. "Vsak ukrep, ki prepreči širjenje okužbe, je smiseln, računati na čudež, da se bomo izognili širjenju delta različice, je iluzorno, zato menim, da bi samotestiranje moralo biti pogoj za obiskovanje pouka," zaključuje Baš.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
