Vrhunski športniki dobitniki medalj na svetovnih prvenstvih v olimpijskih disciplinah so, ko izpolnijo pogoje za starostno pokojnino, upravičeni do dodatka za izjemne dosežke na področju športa. Ta pravica pa, ko izpolnijo kriterije za starostno ali invalidsko upokojitev, ne pripada športnikom invalidom dobitnikom medalj na svetovnih prvenstvih v paraolimpijskih športnih disciplinah ali panogah. Zakon o dodatku k pokojnini za delo in izjemne dosežke na področju športa, sprejet leta 2017 na predlog poslancev s prvopodpisanim Petrom Vilfanom, jim te pravice ni priznal. To pa je neposredna diskriminacija omenjenih športnikov invalidov, saj, kot je ocenil zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, je to neenako vrednotenje vrhunskih dosežkov v športu invalidov in neinvalidov. "Vrhunski športniki invalidi in neinvalidi so v primerljivem položaju, zato bi morali biti izenačeni tudi v pravicah," so zapisali pri zagovorniku in pristojno ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pozvali k odpravi omenjene diskriminacije. S slednjega so za Večer pojasnili, da preučujejo različne možnosti, a za zdaj o možnih rešitvah ne morejo govoriti.
"Vrhunski športniki invalidi in neinvalidi so v primerljivem položaju, zato bi morali biti izenačeni tudi v pravicah"
Enim dodatek, drugim ne
Na zagovornika se je obrnil športnik invalid dobitnik dveh medalj na svetovnem prvenstvu v disciplini goalbal (disciplina, podobna rokometu, le da igralci žogo, ki je zvočno opremljena, lahko podajajo le po tleh, op. p.), ki mu pravica do dodatka ni bila priznana. Dobil pa jo je njegov kolega, ki je v isti disciplini dobitnik medalje na paraolimpijskih igrah. Zagovornik se je najprej obrnil na pristojno ministrstvo, kjer so zapisali, da kriterijev za dodelitev dodatka - pogoj za pridobitev je poleg osvojenih medalj, da športnik izpolnjuje pogoje za starostno ali invalidsko pokojnino, da ni bil nikoli pozitiven na doping kontroli in je slovenski državljan – ne morejo pojasnjevati, saj niso bili predlagatelj zakona. So pa kljub temu ocenili, da športniki invalidi niso diskriminirani, saj da je bila od leta 2017 pravica do dodatka priznana 58 športnikom, od tega 21 športnikom invalidom, kar pomeni skupno 37-odstotni delež vseh priznanih dodatkov k pokojnini.
Olimpijski in paraolimpijski komite pri kriterijih nista sodelovala
Na olimpijskem komiteju so zagovorniku odgovorili, da pri izdelavi kriterijev niso sodelovali, ocenjujejo pa, da so se predlagatelji oprli na kategorizacijo v športu, po kateri so svetovna prvenstva športnikov invalidov in uvrstitve športnikov na teh prvenstvih v sistemu kategorizacije predvsem zaradi kriterija mednarodne konkurenčnosti uvrščeni nižje kot uvrstitve športnikov na svetovnih prvenstvih športnikov neinvalidov. Tudi Zvezi za šport invalidov – Slovenskemu paraolimpijskemu komiteju ni znana podlaga, ki jo je ubral zakonodajalec pri izbiri kriterijev za dodatek k pokojnini. "Nedvomno pa tekmovanja parašportnikov, ki jih navaja omenjeni zakon, predstavljajo najvišji nivo tekmovanj, organiziranih v okviru parašporta, in to tako po kvaliteti kakor tudi kvantiteti," so zapisali.
Milan Nimac, eden od treh športnikov invalidov, ki bi bili v tem času upravičeni do dodatka, če bi bila diskriminacija odpravljena, je povedal, da bi mu ob 660 evrih neto starostne pokojnine tako pripadlo za bronasto medaljo s svetovnega prvenstva v goalbalu še 900 evrov dodatka. To pa zanj ne bi pomenilo le, da država ceni tudi športne dosežke športnikov invalidov, temveč bi mu tudi znatno izboljšalo kvaliteto življenja.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
