Pred četrtkovim odprtjem centra so nanizali nekatere podatke, ki po njihovem mnenju govorijo v prid temu, da so center zgradili stran od obljub po javno dostopnem prostoru.
Kot so ocenili, se skupaj s končno podobo centra kristalizira tudi, kaj bo ta 27-milijonski projekt v mestu predstavljal ter komu in čemu bo namenjen. Po njihovih besedah se z njim ne ureja vse bolj perečega pomanjkanja dostopnih delovnih prostorov za prekarne kulturno-ustvarjalne delavce v Ljubljani, kar je bilo napovedano z izgradnjo Centra Rog, saj bo ustvarjanju namenjena le četrtina zgradbe.
Po njihovih podatkih bodo na približno 1000 kvadratnih metrih proizvodni laboratoriji, ki sicer delavcem ne bodo zagotavljali stalnega delovnega prostora. Število studiev so s 25 skrčili na 18 individualnih in enega skupinskega, neljubljanskim ustvarjalcem pa so dodelili še pet bivalnih ateljejev, skupaj še 1250 kvadratnih metrov. Manj kot 30 izbrancev bo v Rogu dobilo stalni delovni prostor.
Preostale prostore so zasedli restavracija, lokal, trgovina z visoko modo in vodstvo centra, so našteli neuporabniki Roga. Poudarili so tudi, da so bili pri podeljevanju prostorov po njihovih podatkih izbrani "izrazito premožni ponudniki", pri čemer ugotavljajo, da so pri najbolj prestižnih imeli prednost "ponudniki iz ožjega kroga župana Zorana Jankovića in vodstva javnega zavoda Center Rog". Pri tem so omenili spreminjanje razpisnih pogojev in kot "sporen primer" navedli družino Čeferin, ki je bila vpletena pri izpraznjevanju nekdanje tovarne koles.
Pogon za ustvarjalnost ali za kapitalske dobičke?
Neuporabniki Roga se tako sprašujejo, ali bo novi Center Rog bolj kot ustvarjalnost poganjal kapitalske dobičke. Sprašujejo se tudi, ali je gradbeni projekt vključeval še druge "prijateljske obnove", saj je gradbena ekipa iz podjetja Marko 5 sočasno z Rogom objavljala še druge objekte v neposredni bližini, ki so prav tako v lasti oseb iz županovega kroga.
"Seveda pri tovrstnih poslih ne gre nujno za nezakonito ravnanje, saj podjetje lahko delavce pošilja na več gradbišč zasebnikov, s katerimi ima pogodbe. Postavlja pa se vprašanje, ali so ti zasebniki dobili cenejše ponudbe podjetja Makro 5 na račun nižjih stroškov zaradi skupnih deponij, zapiranj cest in podobno. Ali so torej v sinergiji z javno gradnjo mestne občine direktno profitirali tudi zasebniki in seveda obratno, ali si je podjetje Makro 5, ki je na javnem natečaju za projekt gradnje Centra Rog oddalo najnižjo cenovno pogodbo, lahko privoščilo oddati ugodnejšo ponudbo ravno zato, ker so vedeli, da bo ta projekt za sabo potegnil še več zasebnih poslov," so se spraševali na novinarski konferenci.
Gradnja centra je bila vseskozi načrtovana z namenom, da se neposredna okolica spremeni v ekskluzivno območje. Gre za načrtno dvigovanje cen nepremičnin, ki bodo še manj dostopne mladim, so med drugim še ocenili neuporabniki Roga ter napovedali, da bodo četrtkovo odprtje pospremili z "živo manifestacijo".
